Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 28.2.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Avtor: Marko Šetinc

I\la današnji dan leta 1909 se je rodil angleški pesnik in pisatelj Stephen Spender. Pisal je kontemplativno, intelektualno, zelo osebno liriko. Njegovo pesem z naslovom Nenehno mislim nanje, ki so bili zares veliki, je poslovenil Mart Ogen; leta 2005 jo je interpretiral dramski igralec Milan Štefe.

Avtor: Ars

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V tretji oddaji predstavljamo glasbeno dramo Siegfried.

Avtor: Ivan Klemenčič

11:00
Poročila

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.

Avtor: Tina Kozin

11:55
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte dela za orkester Mozarta, Beethovna, Debussyja in Stravinskega.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester in koncertantnih del pod taktirko Uroša Prevorška, ki je bil prvi dirigent simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Vodil ga je od ustanovitve leta 1955 do leta 1966. Prevoršek je z idealizmom zgradil orkester, v katerem so najprej igrali študenti ljubljanske glasbene akademije in dijaki ljubljanske srednje glasbene šole. V oddaji bomo predstavili štiri posnetke iz starejšega glasbenega arhiva Radia Slovenija, ki so nastali med letoma 1956 in 1968: 1. stavek Koncerta za flavto in orkester v B-duru, Wolfganga Amadeusa Mozarta, 2. in 3. stavek Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 61, Ludwiga van Beethovna, Prvo suito Igorja Stravinskega in Sliko za orkester št. 2: Iberia Clauda Debussyja. Ponovitev bo v četrtek, 29. februarja ob 5.05.

Avtor: Tjsša Krajnc

13:00
Poročila

Argentinskega avtorja so k pisanju spodbudile vse mogoče mednarodne konference, simpoziji, festivali in srečanja, saj se po njegovem mnenju večina teh dogodkov konča z zelo pičlimi rezultati. Ne gre morda samo za družabna srečanja z goro puhlih besed?

Ržiser: Aleš Jan
Prevajalka: Alenke Bole Vrabec
Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Elisa - Barbara Žefran
Claudio, njen mož - Boris Ostan
Fortunato - Aleš Valič
Ingrid - Nataša Barbara Gračner
Rossana - Mojca Funkl

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2002.

Avtor: Vilma Štritof

Pomlad je od leta 2009 tudi v znamenju medresorskega projekta Kulturni bazar, ki v domicilnem Cankarjevem domu enkrat letno zbere najboljše, kar nastane na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Že nekaj let je namenjen samo usposabljanju strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, sociale, zdravstva. Od leta 2017 naprej je bienalno izveden tudi v eni od izbranih regij zunaj Ljubljane. Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja, ki bo 20. marca, je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Program poudarja pomen vloge kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Sicer pa je bila to tudi ena od osrednjih tem tretje svetovne Unescove konference o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je sredi letošnjega februarja potekala v Abu Dabiju in na kateri je bil sprejet tudi okvirni dokument. Ta določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja tovrstnih politik, kar naj bi zagotavljalo uspešnejši razvoj in primerljivost med državami.

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Sogovornika – Nada Požar Matjašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Tadej Meserko, Ministrstvo za kulturo

Posnelo Uredništvo za kulturo, februar 2024.

Avtor: Klemen Markovčič

14:00
Poročila

Znameniti nemško-judovski filozof Walter Benjamin je nekoč pripomnil, da so vsi spomeniki civilizacije pravzaprav spomeniki barbarstva. Resnico te, na prvi pogled precej protislovne misli si lahko dobro predočimo, če pomislimo na usodo tako imenovanih beninskih bronov. Ko so namreč leta 1897 nenasitni kolonialni apetiti vodili Britance k napadu na kraljestvo Benin – gre za eno najstarejših, najbogatejših, najmočnejših držav v Afriki, ki se je nahajala na ozemlju današnje zahodne Nigerije –, so njegovo prestolnico, Edo, zravnali z zemljo, neprecenljive umetnine iz kraljeve palače pa odpeljali s seboj. Ti artefakti, med katerimi bržčas največjo slavo uživajo prelepe skulpture in reliefi iz brona, se danes menda nahajajo v več kot 150 muzejih po vsem svetu – od Tokia do San Francisca.
Marsikomu ob tem najbrž odleže, saj so tako – če je bilo že kraljestvo uničeno – vsaj neprecenljive beninske umetnine na varnem, toda po prepričanju Dana Hicksa, profesorja sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu, kustosa za svetovno arheologijo v enem tamkajšnjih muzejev in avtorja intrigantne razprave Brutalni muzeji : beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, so muzejske in galerijske institucije, ki naj bi bile ravno templji civilizacije, na ta način pravzaprav pripomogle prikrivati resnični, se pravi barbarski, značaj britanskega oziroma evropskega kolonialnega projekta. Še več, zdi se, da nam hoče Hicks v svoji knjigi, ki je pod založniškim okriljem koprskega društva Zrakogled ter Univerze v Ljubljani pred nedavnim izšla v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbela Iva Jevtić, dopovedati, da muzeji in kolonializem nujno potrebujejo eden drugega.
Če je tako, pa se pred nami odpira cela kopica vprašanj, ki segajo od neposrednega razmisleka, kaj storiti z beninskimi broni, do načelnega razmisleka o tem, kakšni bi morali biti etični standardi, ki jih pri svojem delu upoštevajo ne le muzejske institucije, ampak tudi zgodovinarji, arheologi, antropologi in drugi humanisti, brez katerih delovnih naporov muzeji seveda ne morejo shajati. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili etnologa in antropologa dr. Rajka Muršiča, predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je Hicksovim Brutalnim muzejem pripisal spremno besedo.

Avtor: Goran Dekleva

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.

Avtor: Petra Meterc

Od skladateljevega rojstva letos mineva 140 let. Značilnosti njegovega ustvarjanja so jasna in klena kompozicijska tehnika, romantična in novoromantična izraznost, izrazita melodija in naslonitev na ljudsko motiviko. Vse to lahko opazimo tudi v njegovih samospevih; tokrat bodo zveneli v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev.

Avtor: Polona Gantar

Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika in koncert Angleškega komornega orkestra v ciklu koncertov za zlati abonma sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju izpostavljamo v oddaji. V njej poročamo še o četrtem koncertu mariborskega cikla Carpe Artem ter abonmajskem koncertu Celjskega godalnega orkestra.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Klavir je še vedno med najbolj priljubljenimi inštrumenti. Med tistimi, ki so veliko ustvarjali za klavir in z njim dosegli svetovno ime, so Chopin, Liszt. Debussy, Rahmaninov, Stravinski, pa tudi sodobni angleški skladatelj Thomas Adès. V oddaji Klavir se bo avtor spominjal svojih začetkovin svojih ustvarjalnih pobud. V oddaji bomo poslušali Srebotnjakovo, Mihelčičevo in Satiejevo glasbo.

Avtor: Pavel Mihelčič

18:50
Poigra

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se ves čas odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji.

Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte
Režiserka: Suzi Bandi
Posneto na RAI – Radio Trsta A leta 2021.

Avtor: Alen Jelen

»Jud sem, pa če mi je prav ali ne. Na eni strani je to šibkost – zaradi antisemitizma. Na drugi je prednost – zaradi antisemitizma, ker se mora človek z njim naučiti živeti.« Tako je Georg Kreisler, eden osrednjih avstrijskih kabaretistov dvajsetega stoletja, povzel svojo identiteto. V Nearijskih arijah svojemu ljudstvu nastavlja skoraj etnografsko ogledalo, v pesmi »Ich fühl mich nicht zu Hause« pa samega sebe prepozna kot »večnega Žida«, obsojenega, da vandra po svetu brez pravega doma.

Avtor: Primož Vidovič

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izvajalci.

Avtor: Ars

Ob desetletnici oddaje avtorja v pogovoru premerita zadnjo dekado sodobne, eksperimentalne in improvizirane glasbe, njen razvoj na domači sceni in v oddaji sami. Glasbeni izbor pa ponuja ekskluzivne in še neizdane posnetke, ki so jih za to priložnost izbrali domači glasbeniki.

Avtor: Primož Trdan, Luka Zagoričnik

Lani je izšel nov roman slovenskega pisatelja, knjižnega založnika, urednika ter avtorja knjig s področja filma in založništva Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Spomnimo, da se je Samo Rugelj s svojim prejšnjim romanom Resnica ima tvoje oči uvrstil med nominirance za nagrado kresnik. Zgodbo novega romana začne srednjeletni Sebastjan, ki svojega sina Žana, ki je pravkar dopolnil osemnajst let, obdari z enotedenskim potepanjem po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Ker Žan že dolgo živi pri mami, si je oče zamislil, da bi ob sinovi polnoletnosti skupaj okusila prvinsko odmaknjenost ameriških narodnih parkov, se udeležila rockovskega koncerta Brucea Springsteena, ob tem pa obiskala še nekaj ključnih zgodoviniskih lokacij. Pot ju tako vodi od puščavskega območja, kjer so si med drugo svetovno vojno prizadevali izdelati prvo atomsko bombo, pa do vesoljskega nadzornega centra v Houstonu, iz katerega so na Luno poslali prvega človeka. Sprva brezskrbno potovanje, na katerem so pred njima samo ravna in samotna cesta ter njuni pogovori, se počasi začne spreminjati v razkrivanje očetovih skrivnosti. Od tu ni daleč do trenutka, ko je Žan postavljen pred preizkušnjo, ki od njega zahteva vse, kar zmore. Izbrali smo odlomek z začetka drugega dela romana z naslovom Na cesti, ki ga uvede citat Lewisa Carrolla: "Če ne veš, kam greš, zaleže vsaka cesta".

Interpret Branko Jordan,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 28.02.2024 14:45:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt