Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Lucija Stupica, pesnica in publicistka, je leta 2001 za pesniško zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu in nagrado Zlata ptica. Pozneje je izdala še nekaj pesniških zbirk, nazadnje leta 2019 Točke izginjanja. Veliko je živela v tujini, kar je vplivalo tudi na njene pesmi.
Danes živi na Švedskem. Njeno pesem z naslovom Portret interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V drugi oddaji predstavljamo glasbeno dramo Valkira.

Avtor: Ivan Klemenčič

Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Marij Kogoj je kompozicijo študiral na Dunaju. Po vrnitvi v domovino se je v Ljubljani preživljal s pisanjem kritik in občasnim poučevanjem, dokler ni dobil redne službe v ljubljanski Operi kot korepetitor in dirigent. Vrhunec njegovega ustvarjanja predstavlja opera Črne maske, pisal pa je tudi samospeve, zborovske in klavirske skladbe.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije ...

Avtor: Ivan Merljak

Igralka Mirjam Korbar je članica Mestnega gledališča ljubljanskega že vso svojo profesionalno kariero od leta 1987. Preigrala je celo vrsto pretežno nosilnih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja. Njena gledališka iniciacija pa je zaznamovana s Tespisovim vozom, mariborskim mladim gledališčem Prve gimnazije pod vodstvom Tomaža Pandurja. Večkrat je bila nagrajena za vloge v gledališču in filmu, gledališka javnost in gledalci pa si jo zapomnijo po vedno premišljenih, prepričljivih in natančno izdelanih vlogah. Z Vilmo Štritof sta govorili o njeni igralski poti, o Mestnem gledališču ljubljanskem, predvsem pa o njenem dojemanju, ustvarjanju vlog in gledališča. Vabimo vas k poslušanju.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.

Avtor: Urban Tarman

Češki radio je lani z geslom Sto let je šele začetek vabil na skupno praznovanje stote obletnice začetka rednega radijskega oddajanja na Češkem. V sodelovanju z Dvořákovim praškim mednarodnim glasbenim festivalom je 25. septembra pripravil glasbeni vrhunec praznovanja, ki ni imel le zgodovinske, temveč tudi kulturno in družbeno razsežnost. Nastopil je Simfonični orkester Praškega radia, eden najpomembnejših čeških orkestrov današnjega časa, ki se ponaša z bogato snemalno dejavnostjo in je pogost gost pomembnih festivalov. Pod taktirko Petra Popelke je izvedel Brahmsov 1. Klavirski koncert, simfonično pesnitev De profundis Vitezslava Nováka in Te deum, op. 103 Antonína Dvořáka.

Avtor: Polona Kovačič

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v ne tako oddaljeni preteklosti govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost bo Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij.

Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Avtor: Aleksander Čobec

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Avtor: Ars

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem ves čas prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. Tako so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi kaže v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi.

Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte
Režiserka: Suzi Bandi
Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Avtor: Alen Jelen

Na koncu prvega dejanja je Raoul Christini obljubil, da jo bo varoval pred Fantomom in jo večno ljubil. Fantom je slišal njun pogovor in prisegel, da se bo rivalu v ljubezni maščeval. Minilo je pol leta in v začetku drugega dejanja se Fantom, pijan od maščevalnosti, v preobleki Rdeče smrti pojavi na plesu v maskah. Tam zbranim naznani, da je zložil opero in da od uprave zahteva, naj jo takoj uprizorijo − s Christino v glavni vlogi. Nova opera dočaka svojo premiero s sopranistko Christino in prvim tenorjem opere Ubaldom Piangijem. Med duetom pa se Christina zave, da ne poje s Piangijem, ampak s Fantomom, ki ji izpove svojo ljubezen in ji da prstan, ona pa mu z obraza iztrga masko. Zdaj so vsi na lovu za Fantomom, ki je umoril tenorista Ubalda Piangija in odpeljal Christino. Najde ju seveda Raoul, ki pa ga Fantom zajame.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti.

Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič,
vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše,
tonski mojster Nejc Zupančič,
skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana),
režija Klemen Markovčič,
redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh),
produkcija 2014.

Avtor: Ars

Poslušamo skladbi z nedavno izdane plošče z naslovom still / further, ki je nastala v sodelovanju med nemško skladateljico, muzikologinjo in organistko Evo-Mario Houben ter finskim skladateljem in vizualnim umetnikom Jukko-Pekko Kervinenom. Plošča je izšla pri finski založbi Kvieto, specializirani za sodobno, minimalistično instrumentalno in elektronsko glasbo, v ospredju katere sta tišina in redukcija glasbenega gradiva.

Avtor: Katarina Radaljac

Iztok Geister, rojen leta 1945, je pesnik, pisec kratkih zgodb in radijskih iger, esejist, publicist, ekolog in ornitolog. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil med ustanovitelji konceptualistične umetniške skupine OHO. Geister je v tistem času ustvarjal s psevdonimom I. G. Plamen in je bil zavezan konkretni poeziji. Pri nas so bili pesniki, ki so pisali konkretno poezijo, povezani predvsem z omenjeno skupino. Zanjo pa je bilo značilno, da je izhajala v zbornikih, v katerih sta bila v ospredju avtorska anonimnost in prepletanje slikovnih in pomenskih komponent. Pozneje so nekateri pesniki izdali pesniške zbirke. Med njimi je bil tudi Geister, ki je leta 1968 izdal zbirko Žalostna majna, nekaj let za njo, leta 1977, pa še zbirko Parjenje čevljev. Ta je v celoti sestavljena iz štirivrstičnih oziroma dvokitičnih pesmi, ki vsebujejo le osem besed in nimajo naslovov. Gre za pesniški eksperiment, ki stavi na igranje s pomenom in – na nekaterih mestih – zvočnostjo besed. Objavljamo šestnajst pesmi iz te zbirke.

Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin