Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo Passacaglio v g-molu iz scenske glasbe Henryja Purcella k igri Kralj Artur, Sonato za violino in continuo v e-molu, op. 5/8 Arcangela Corellija, Koncert št. 4 v E-duru za violino in orkester, op. 9 Antonia Vivaldija, Tartinijevo Pastoralo v A-duru in Suito za violino in orgle, op. 137 Josepha Gabriela Rheinbergerja.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na sporedu Brahmsove Štiri pesmi za ženski zbor, dva rogova in harfo, op. 17 in Sonata za klavir štiriročno št. 3 v F-duru, op. 18/6 Johanna Christiana Bacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Na današnji dan se je leta 1802 rodil francoski pisatelj in dramatik Victor Hugo. Študiral je na politehniki, vendar se je kmalu posvetil literarnemu delu in proti koncu dvajsetih let postal osrednja osebnost francoske romantike. Njegovo pesem z naslovom Ko pride otrok je prevedel Janez Menart, interpretira jo dramski igralec Vlado Novak.

Avtor: Ars

Na sporedu so medigra po tretjem dejanju iz Schubertove scenske glasbe k igri Rozamunda, kneginja s Cipra, Lisztova klavirska transkripcija Schubertovega samospeva Lipa, Pet pesmi na verze Mathilde Wesendonck Richarda Wagnerja, Balada št. 4 v f-molu, op. 52 Frédérica Chopina, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa in Vdanostna koračnica iz scenske glasbe k drami Sigurd Jursalfar, op. 56 Edvarda Griega.

Avtor: Mihael Kozjek

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V prvi oddaji predstavljamo Rensko zlato.

Avtor: Ivan Klemenčič

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega džeza, basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil 29. decembra lani v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani džezovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

Avtor: Marko Kumer

Ljudje od nekdaj intuitivno zaznavamo razlike med živimi bitji, a se je dojemanje pojma vrsta skozi zgodovino spreminjalo, pomembno ga je definiral tudi Charles Darwin, čigar dan zaznamujemo 12. februarja. Če so prej razlike med pripadniki vrste veljale za odklon, po Darwinu te razlike niso anomalija, temveč temeljna značilnost živega sveta, ki omogoča evolucijo, razloži prof. dr. Boris Kryštufek. Vrsta (lat. species) je v bioloških vedah ena od osnovnih kategorij biotske raznovrstnosti, a so torej Charles Darwin, Ernst Mayr in nenazadnje utemeljitelj znanstvene taksonomije živih bitij Karl Linne, o tem pojmu imeli različne predstave. Razumevanju problematike se v oddaji, ki je nastala leta 2019, skušamo približati s soočenjem historiata nastajanja pojma in njegovimi sodobnimi dilemami.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte skladbe Zvonimirja Cigliča, Črta Sojarja Voglarja, Clauda Debussyja, Richarda Straussa in Alojza Srebotnjaka.

Tokrat predstavljamo harfistko Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Urško Križnik Zupan kot solistko in uveljavljeno komorno glasbenico. Po rodu je z Vranskega, na glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu se je najprej začela učiti igranja na klavir, šele pozneje se je srečala s harfo. Na nižji glasbeni stopnji je bil njegov profesor Dalibor Bernatovič, na srednji glasbeni stopnji v Velenju jo je poučevala profesorica Ruda Ravnik Kosi. Pri njej je študirala tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala leta 2003. Že med študijem in o njem se je udeležila več mojstrskih tečajev pod vodstvom uveljavljenih glasbenikov, kot so harfistke Patrizia Tassíni, Nicoletta Sanzin in Štefica Žužek ter profesor komorne igre na ljubljanski Akademiji za glasbo in violinist Tomaž Lorenz. Leta 2003 je postala tudi članica Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Urška Križnik Zupan bo predstavila skladbe Adagio amoroso za harfo Zvonimirja Cigliča, Novele za dve flavti, violončelo in harfo Črta Sojarja Voglarja v kvartetu Sensibile, samospeva Lep večer Clauda Debussyja in Morgen / Jutri op. 27, št. 4 Richarda Straussa s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt in Preludij št. 1 za harfo Alojza Srebotnjaka.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

Znova predstavljamo glasbeno odličnost zasedbe iz dežele vzhajajočega sonca – Simfonične mestne godbe iz Osake. Tokrat predstavljamo posnetke izpred slabega poldrugega desetletja s samimi tedaj novimi deli japonskih, ameriških in nizozemskih skladateljev. Predvajamo coplandovsko Baletno glasbo Roberta Sheldona, precej impresionistično Mesečino Itaruja Sakaia, kratki in strnjeni Zodiak Larryja Clarka, presenetljivo britanski Lunin kamen Kumiko Tanake in za konec še nezgrešljivo pirenejsko obarvano Costo del Sol Davida Shafferja. Simfonično mestno godbo iz Osake bo vodil Gjoči Jošida.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Marca 2023 je v dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil kvintet Astra. Sestavlja ga pet glasbenic, ki zase pravijo, da resnično uživajo v igranju komorne glasbe in skupnem muziciranju. To so violinistki Jelena Pejić in Neža Nahtigal, violistka Maja Zupin, violončelistka Tara Korica ter pianistka Rebeka Dobravec.
Na koncertu so izvedle Klavirski kvintet v a-molu, op. 84 Edwarda Elgarja, ki ga je navdahnila legenda o brezbožnih španskih menihih, ki jih je zaradi bogokletnih obredov zadela strela ter spremenila v gozdiček suhih dreves v bližini koče.

Avtor: Vesna Volk

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to,
Norma Bale: Agregat,
Jernej Šček: Kavarna Italija.

Recenzije so napisali Miša Gams, Bojan Sedmak in Iztok Ilich.

Avtor: Vlado Motnikar

V enournem izboru Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti predstavljamo Sonato za flavto in harfo Aleša Strajnarja, Koncert za violino, violončelo in orkester Janija Goloba, Invencijo za solo kitaro Milka Lazarja in suito Iz moje mladosti Emila Adamiča.

Avtor: Mihael Kozjek

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem ves čas prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim, so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi kaže v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji.

Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte
Režiserka: Suzi Bandi
Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Avtor: Alen Jelen

Literarni in filmski kritik Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali, trenutno je odgovorni urednik portala LUD Literatura. Njegov esej Strinjajmo se, da se strinjamo je bil objavljen na spletnem portalu LUD Literatura 12. decembra 2023.

''Očitno je, da je množica stvari, o katerih imam precej jasna in dobro utemeljena prepričanja, v primerjavi z množico stvari, o katerih nimam pojma, skoraj neobstoječa. S tem ni nič narobe, svet je pač kompleksen. Pomeni pa, da se bom velikokrat motil, pri popravljanju teh zmot pa mi bodo lahko pomagali drugi. Na primer tako, da se z mano ne bodo strinjali.

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za godalni trio Milka Lazarja v izvedbi članov tria Amnesty. Zvočni oblikovalec eseja Vladimir Jovanovič, bralca Dejan Kaloper in Mateja Perpar.

Avtor: Andrej Rot

Ko je poljski skladatelj Witold Lutosławski svojega madžarskega kolega Bélo Bartóka označil za »ključno osebnost glasbe 20. stoletja«, zagotovo ni pretiraval. Bartóku je kot skladatelju in glasbenemu etnologu uspelo združiti tradicijo klasične glasbe in ljudske glasbe s sodobnimi dosežki, rezultat pa je bil slog, ki je zadel ravno pravo noto med popularnim in prefinjenim. Tudi kot pianist in pedagog je vplival na generacije učencev klavirja. Nič čudnega, da se glasbeniki še danes s strastjo potopijo v edinstven »Bartókov kozmos«. Dva takšna sta dirigent Alan Gilbert in pianist Igor Levit, ki sta z orkestrom Filharmonije na Labi Zahodnonemškega radia 2. februarja v Hamburgu na festivalu, posvečenem Bartóku, izvedla številna skladateljeva dela, med njimi tudi Tretji klavirski koncert, Divertimento in Koncert za orkester.

Avtor: Polona Kovačič

Avtor učinkovito in jasno slika nekatere temeljne značilnosti naše sodobnosti, njena protislovja in njegovo nenehno iskanje svojega lastnega avtentičnega jaza, poosebljeno v usodi Albina Oblaka. Njegov idealizem je presegal realnost tedanjega časa. Bil je erudit in nenehno radoveden, raziskujoč človek. Prisegal je na naravnost, na visoke etične standarde, v vedenju pa je bil impulziven. Kljub oddaljenemu času, v katerem sta nastala besedilo in radijska igra, besedilo zastavlja zdaj mogoče še bolj relevantna vprašanja ter nagovarja sodobnega človeka in družbo.

Režiser: Dušan Mauser
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Albin Oblak − Boris Cavazza
Barbara − Marinka Štern
Sonja − Majda Potokar
Alfonz − Jurij Souček
Kronisti − Rudi Kosmač, Boris Juh, Janez Albreht

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubjana septembra 1979.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

V ciklu Izrekanje totema Uroš Marolt prek opisov pokrajine, beline, tišine, narave s samosvojim pesniškim pristopom načenja temeljna eksistencialna vprašanja. Tudi vprašanja pesnenja – lirika je bila v osnovi izrekanje sebe, Marolt v to presenetljivo in prepričljivo vplete motiv totema. V novem ciklu sicer ostaja zvest svojemu pesnenju, oziroma, kot je Ivan Dobnik natančno zapisal, "poetiki iskanj, raziskovanj, videnj, sanj in razpoloženj".

Interpret Matej Puc,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

V oddaji bomo poslušali glasbo altsaksofonista in predvsem klarinetista Johna La Porte.

Avtor: Marko Kumer