Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 19.2.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:09
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu bodo Chaconna v g-molu Johanna Pachelbela, Uvertura v F-duru za blokflavto in godala Christopha Graupnerja, Sedem variacij za klavir v D-duru na nizozemski napev 'Willem van Nassau', K. 25 Wolfganga Amadeusa Mozarta, arija Herkula iz opere Alkesta Hermanna Raupacha in Sonata za flavto in klavir Francisa Poulenca.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Ptice – suita za mali orkester po starih mojstrih Ottorina Respighija so osrednje glasbeno delo 2. dela ponedeljkove Glasbene jutranjice. Suito oklepata kratka Toccata v B-duru Carlosa Seixasa in Glasbeni utrinek št. 1 v b-molu, op. 16 Sergeja Rahmaninova.

Avtor: Mihael Kozjek

Perzijski pesnik Hafis je živel v 14. stoletju. V svojih pesmih je poskušal ubesediti duhovno silo, ki prežema vse stvarstvo. Nagovarjal jo je, jo snubil, da zapleše z njim in se mu razodene. 108 divje sladkih pesmi je zbranih v zbirki Zapleši z menoj, ki jo je prevedla Barbara Škoberne.

Pesmi bo interpretiral Željko Hrs.

Avtor: Ars

Na sporedu so Fandango v soju sveč, tretja skladba iz klavirske suite Goyescas Enriqueja Granadosa, Španski capriccio za orkester v A-duru, op. 34 Nikolaja Rimskega - Korsakova, Štirje madžarski plesi za klarinet in klavir Rezsöja Kókaija, Plesi iz Galante Zoltana Kodalya, Sonata za flavto in klavir v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa in Fantazija za klavir in violino, op. 24 Juliusa Röntgena.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Večni mornar je po Wagnerjevih mladostnih prvencih, operah Vile, Prepoved ljubezni in zelo uspeli petdejanki Rienzi, prvo delo, ki se naslanja na legendo. Z močno zaznamovano tematiko odrešiteljstva stoji na začetku danes aktualnega prvega ustvarjalnega obdobja. Je razvojno prehodno delo, prvo v Wagnerjevem značilnem slogu, z njegovo kompozicijsko identiteto, hkrati pa ohranja tradicijo in kompozicijske zglede, predvsem občudovanega Webra in Marschnerja. Rečemo lahko, da sta Večnega mornarja sooblikovala stari in novi operni duh.

Avtor: Ivan Klemenčič

11:00
Poročila

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere nove izide slovenskih džezovskih izvajalcev. Najprej bo na vrsti mlada slovenska pevka Teja Poljanšek s projektom Eleutheria. Sledili bodo še posnetki z novih projektov zasedbe Žlehtet Roka Zalokarja, nizozemske zasedbe našega vibrafonista Aleksandra Severja in tria Lilamors pevke Ane Čop.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Izteka se sedemletni program Evropske unije LIFE Lynx, namenjen ohranitvi risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Po ponovni naselitvi, prva je bila že leta 1973, se njihova populacija povečuje. Ta zver iz družine mačk po izumrtju v začetku 20. stoletja spet živi v naših gozdovih. O ohranitvi populacije in reševanju risov v oddaji govori dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Avtor: Tomaž Gerden

Imogen Holst je ustvarila sicer manj obsežen, a tehten opus skladb za komorne zasedbe, solistična glasbila, različne zbore in instrumentalne ansamble ter za orkester.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo britanski skladateljici 20. stoletja Imogen Holst kot ustvarjalki duhovne vokalno-instrumentalne glasbe. Bila je tudi uspešna dirigentka, glasbo je začela študirati leta 1926 na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. Imogen Holst so sprva poznali in cenili predvsem po priredbah ljudskih pesmi, njene resne avtorske skladbe pa so ostale podcenjene in neznane do osemdesetih let 20. stoletja. Ustvarila je sicer manj obsežen, a tehten opus skladb za komorne zasedbe, solistična glasbila, različne zbore in instrumentalne zasedbe ter za orkester. V drugi oddaji o ustvarjalnosti Imogen Holst bomo predstavili izbor njenih duhovnih vokalno-instrumentalnih del: Hymne to Chirst/Hvalnico Kristusu, ki jo je uglasbila leta 1940 po dveh verzih pesmi Johna Donna, Psalm št. 91 za mešani zbor in instrumentalni ansambel, pesmi za ženske glasove in harfo Welcome Joy and Welcome Sorrow/Dobrodošla radost in dobrodošla žalost ter svoje najpomembnejše vokalno delo poznejšega obdobja: Hallo my fancy, whither wilt thou go?/Pozdravljena, domišljija, kam boš šla? za mešani pevski zbor. Skladateljica je uglasbila pesem škotskega pesnika Williama Clelanda iz 17. stoletja za praznovanje 10. obletnice svoje vokalne skupine Purcell Consort of Voices.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Verjetno smo se šele ob tem, ko smo pred nekaj leti sami doživeli epidemijo večjih razsežnosti, začeli znova nekoliko bolj zavedati, da zgodovine ne oblikujejo le vojaški spopadi, družbene in ekonomske ideje, revolucije, veliki tehnološki izumi in diplomatske povezave, ampak lahko še kako velike ekonomske, demografske, družbene in politične pretrese prinesejo tudi kužne bolezni. Če so epidemije velikih razsežnosti vedno močno spreminjale naš svet, pa je res tudi, da se v načinih, kako smo se ljudje skozi zgodovino odzivali na epidemije ter kako smo jih slušali razumeti in celo osmisliti, neverjetno dobro zrcalijo miselni okviri ter stopnja znanstvenega razvoja v vsakem obdobju, tako da iste bolezni, ki smo jih nekoč videli kot božjo kazen ali pa »neravnovesje v telesnih tekočinah«, danes pripisujemo bakterijskim ali virusnim okužbam, vse to pa seveda s seboj prinese tudi povsem drugačno percepcijo in zdravljenje teh bolezni. Četudi je to zdaj neskončno bolj učinkovito kot nekdaj, pa se zdi, da se v epidemijah vse časov pojavljajo tudi elementi, ki jih kot človeška bitja ne moremo uiti z nobenim znanstvenim razvojem: v vsaki epidemiji smo od blizu soočeni z idejo lastne smrti in smrti svojih bližnjih, v vsaki epidemiji so na preizkušnji solidarnostne vezi, ki sicer držijo skupaj našo družbo, v vsaki epidemiji družbe težko lovijo krhko ravnovesje med človekovo svobodo in skupnim dobrim. O različnih vidikih nalezljivih bolezni skozi človeško zgodovino se bomo ob obsežni monografiji nemškega zdravnika in mikrobiologa Stefana Winkla z naslovom Šibe človeštva: kulturna zgodovina kužnih bolezni, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina, za tokratno Ars humano pogovarjali z imunologom, profesorjem na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. Alojzom Ihanom, ki je knjigi Stefana Winkla pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtor: Alja Zore

V tej in prihodnji oddaji bomo znova poslušali naše stare znance iz Dežele vzhajajočega sonca – Simfonično mestno godbo iz Osake. Govor je kajpak o eni najboljših godb na svetu, ki ni le tehnično in poustvarjalno brezhibna, ampak je tudi ena tistih, ki ves čas spodbujajo in izvajajo novo glasbo, nemalo te pa je zložene prav zanjo. Tako vam bomo predstavili bero novosti v njihovi izvedbi; nastale so pred slabim poldrugim desetletjem. V prvi oddaji boste slišali skladbe: »Jasper – krmar do sanj« Daisukeja Šimizuja, »Robinzon Crusoe« Berta Appermonta, impresionistični »Ples valov v svetlobi latern« Hirokazuja Fukušime in za konec še »Reko upanja« Michaela Sweenyja.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.

Avtor: Urban Tarman

Rok Zaletel Černoš se je junija lani kot prvi slovenski violinist udeležil tekmovanja Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi in se uvrstil v drugi krog – med 13 najboljših na svetu. Na tekmovanje se je sicer prijavilo 742 kandidatov z vsega sveta, Rok Zaletel Černoš pa je eden izmed 25-ih izvajalcev, ki so dobili povabilo, da se ga udeležijo. Prvo nagrado je osvojila Gyehee Kim iz Južne Koreje.
Violino se je Rok Zaletel Černoš sicer začel učiti s šestimi leti, nato je opravil šolanje na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, že pri 16-ih pa je bil sprejet na akademijo za glasbo, na kateri je njegov mentor Vasilij Meljnikov. Sicer rad sodeluje v orkestru (z Dunajskimi simfoniki se marca odpravlja na turnejo po Aziji), vendar si želi tudi solistično kariero.
Na kakšno violino igra, kje bi rad še študiral in kako izbira tekmovanja, ki se jih bo udeležil, bo povedal ob spremljavi šeste sonate Eugèna Ysaÿeja in Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega.

Avtor: Vesna Volk

Aleš Berger: navsezadnje,
Suzana Tratnik: Škarje,
Mojca Širok: Praznina.

Recenzije so napisali Peter Semolič, Veronika Šoster in Majda Travnik Vode.

Avtor: Ars

Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Uroš Lajovic in Demetrij Žebre so v slovensko glasbeno zakladnico prispevali nekatera izmed najlepših simfoničnih del. Poleg kompozicijske izjemnosti jih druži tudi estetska naravnanost, ki se zgleduje po tradiciji, hkrati pa se njihov kompozicijski stavek navdihuje pri zvenu glasbenega impresionizma.

Avtor: Marko Šetinc

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, avtorica pa je zanjo prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, vendar prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, v katerem dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – Tako so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takih in drugačnih mej se vseskozi izraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi.

Bralca: Tina Gunzek in Primož Forte
Režiserka: Suzi Bandi
Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Avtor: Alen Jelen

Prvi del koncertnega večera bo posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, v drugem delu pa bo na sporedu orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija.
Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših verskih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Bogato in samosvoje delo zvočne poezije njen avtor, nekdanji radijec, uvede z uverturo, posvečeno Frančišku Asiškemu, med Plastmi ali Pastmi pa se potem zvoki nizajo v pesnikovo izpoved. Njegove govorne, pevske, glasbene in zvočne variacije začnemo dojemati kot poetično, razgibano glasbeno kompozicijo.

Režiser, tonski mojster, glasbeni oblikovalec: Zmago Frece

Igralec, pevec: Zmago Frece

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2005.

Avtor: Vilma Štritof

22:35
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Mustarjev pesniški govorec se v tokratnem izboru avtorjeve še neobjavljene poezije sprehaja po različnih grobovih: po grobovih kanoniziranih ustvarjalcev in tistih, ki so živeli v njihovi senci, po grobovih znamenitih in manj znamenitih ljudi, po mestih – grobovih in grobovih, ki to šele bodo. Bolj kot stvarni je seveda pomemben refleksivni sprehod, ki ga govorec opravi med tem in v katerem odpira različne teme: od lastnega avtorskega položaja do razčlovečenosti sodobnega sveta. Lucidna, prostodušna in s kančkom ironije začinjena pesniška govorica.

Avtor scenarija: Aleš Mustar,
režiserka: Ana Krauthaker,
interpreta: Gregor Zorc, Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Urban Gruden,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2024.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših kontrabasistov v džezu – Richardu Davisu. Umrl je 6. septembra lani, star 93 let. Davis ni igral samo džeza, njegov kontrabas lahko slišimo tudi na posnetkih orkestrov, ki so jih vodili Leonard Bernstein, Igor Stravinski, Pierre Boulez, Leopold Stokowski in Gunther Schuller, ali pa na znamenitem albumu Astral Weeks Vana Morrisona. Richard Davis je sodeloval na več kot šeststo albumih.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 19.02.2024 16:20:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt