Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Portugalski pesnik Fernando Pessoa je bil za življenja precej neznan, danes pa velja za enega najpomembnejših evropskih modernih pesnikov. Vsestranski umetnik je pisal tako poezijo in prozo kot sociološke in politološke zapise.

Interpretira Davor Herga,
prevod je delo Kajetana Koviča.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40-dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik, zato smo jo povabili k pogovoru o navzočnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in učiteljskem poklicu.

Avtor: Nataša Lang

Od skladateljeve smrti bo letos minilo 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Rekviem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno ozračje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo, nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti,« je zapisal. »Smrt čutim kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo ...«

Avtor: Polona Gantar

Prenos svete maše na prvo postno nedeljo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo p. Edvard Kovač, pela pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Ana Kokotec Kresal.

Avtor: Radio Ognjišče

17. novembra lani je v Herkulovi dvorani v palači Residenz v Münchnu zvenel koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Vodil ga je dirigent David Afkham, ki je prvič dirigiral temu orkestru, kot solist pa je nastopil violinist Christian Tetzlaff. Na sporedu so bili Passacaglia, op. 1 Antona Weberna, Koncert za violino in orkester – v spomin na angela Albana Berga in Simfonija št. 4 v C-duru Franza Schmidta.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Raymond Queneanu, francoski matematik, lingvist in književnik, je 1959 zaslovel z romanom Cica v Metroju, po katerem je bil že leto po izidu posnet tudi film v duhu tedanjega francoskega novega vala. Filmu so sledile neštete priredbe in izvedbe. Najdlje se je ohranila gledališka priredba Cice, ki je medtem postala del stalnega repertoarja številnih gledališč po vsem svetu. Pri nas jo je proslavilo Slovensko mladinsko gledališče v prevodu Aleša Bergerja. V humoreski tega tedna vas vabimo k odlomku iz šaljive zgodbice o Cici, ki pride iz province prvič v Pariz. Njena največja želja, da bi se peljala z metrojem, vendar zaradi stavke ne more biti uresničena, druge pariške znamenitosti pa je ne zanimajo kaj prida.

Interpretka je Majda Grbac,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
režija Elza Rituper,
urednici Živa Emeršič in Petra Tanko.
Produkcija leta 1997.

Avtor: Ars

... interpretirajo odlomke Salierija, Dowlanda, Schuberta, Vivaldija, Verdija, Puccinija, Reficeja, Gounoda, Bellinija in Moniuszka.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izraelski pianist Tom Borrow je eden najopaznejših glasbenih umetnikov mlajše generacije, 1. februarja se je v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu predstavil kot solist v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu Ludwiga van Beethovna. Spored je zapolnila Brucknerjeva Simfonija št. 7 v E-duru, ki jo je izvedel Danski nacionalni simfonični orkester, dirigiral je orkestrov šef dirigent Fabio Luisi.

Avtor: Mihael Kozjek

Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo z liturgično glasbo, pepelnično sredo in posebnostmi postnih nedelj.
Kakšno je to obdobje pri nas, na slovenskih tleh, in kako se je razvijalo v zgodovini, kaj ta posebni čas prinaša kristjankam in kristjanom?

Avtor: Matjaž Vidmar

Charles Marie Jean Albert Widor je ime, ki ga pozna skorajda vsak organist. Gotovo najbolj zaradi njegove priljubljene Toccate iz Simfonije št. 5 , ostala njegova orgelska dela pa so precej manj izvajana, najbolj zaradi svoje zahtevnosti. Nekatera izmed njih bodo ob njegovi letošnji 180. obletnici rojstva zato zvenela v tokratni oddaji. Kot skladatelj je Widor najbolj poznan po svojih desetih orgelskih simfonijah, poleg tega je napisal tri simfonije za orgle in orkester. Bil je tudi eden prvih, ki je za nekatere svoje orgelske skladbe uporabil izraz simfonija, pri čemer so mu bile v pomoč orgle pariškega mojstra Aristida Cavaillé-Colla, ki je gradil tako imenovane simfonične orgle, torej orgle, ki so se s svojim zvokom oz. zvočnimi barvami in deloma tudi izrazom, poskušale čimbolj približati orkestrskim barvam.

Avtor: Polona Gantar

Zbor Slovenske filharmonije
Rahela Durič Barić, dirigentka
Gioele Andreolli, klavir

Smrt kot konec? Pika? Ali le kot začetek in dvopičje?
Program prikazuje, kako različno so se vprašanja smrti lotevali skladatelji. Bachu je pomenila sladko in težko pričakovano odrešitev, Mäntyjärvi in Cornelius se v svojih delih sprašujeta o zapuščini in spominu, Gallus in Jennefelt pa nanjo gledata kot na kričeč dokaz nepravice in neenakosti v današnjem svetu.
Več na spletni strani https://filharmonija.si/koncert/za-uteho/

Avtor: Vesna Volk

Odlomek iz Popotnega dnevnika z letnico 1936 Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, etnologinje in antropologinje, pa tudi ljubiteljske slikarke, najdemo v tretjem delu knjige z naslovom Peš po domačih krajih. Iz nemščine jo je prevedla Jerneja Jezernik, avtorica spremne besede. Za svoje delo je lani dobila literarno nagrado mira 2023, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra Pen. Podelili so ji jo prav za raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin. Iz Popotnih dnevnikov je mogoče razbrati, kako strastno je Alma M. Karlin hodila po vsej Sloveniji, takrat Dravski banovini v Kraljevini Jugoslaviji. Pogosto v spremstvu svojih psov, pa seveda sopotnice Thee Schreiber Gammelin, ki jo je imenovala, kot bomo slišali, Hunki ali "višji menih" v Sončevem samostanu; se pravi, v njuni skupnosti, ki se ji je občasno pridružil še kdo. Na primer Emmy Kleisner iz Brna ali "dušni rep", kot ji je rekla Alma.
Emmy torej pride na obisk.


Interpretka je Lena Hribar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2024.

Avtor: Ars

Pesmi ameriškega pesnika Larryja Levisa, rojenega leta 1946, ne ponujajo niti tolažbe narcističnemu občestvu niti lažnih projekcij sveta. Morda je pesnik zaradi brezbrižnosti do samega sebe postal bolj dovzeten za druge in njihov svet, njegove pesniške podobe dokazujejo, da je kot pozoren opazovalec in mislec ljubil svet in ljudi. Ob njegovi nenadni smrti pri niti petdesetih letih tako bralcu ostane vprašanje, kakšna pesniška opravičila Zemlji in njenemu propadajočemu potomstvu ter kakšna pričevanja ljubezni bi še napisal.

Avtorica oddaje: Lucija Stupica,
izbor in prevod: Lucija Stupica,
urednik oddaje: Vlado Motnikar,
igralca: Gregor Zorc in Primož Pirnat,
bralec: Ivan Lotrič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Urban Gruden.

Režiserka: Ana Krauthaker.

Produkcija: februar 2024

Avtor: ARS

Motivi iz bogate mitološke zakladnice so bili navdih številnim skladateljem, ki so, tako kot likovni umetniki, njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. Nastale so številne skladbe, ki obujajo zgodbe bogov in smrtnikov ter preplet njihovih usod. V Homerjevi Odiseji spoznamo usodo grškega kralja Odiseja, junaka trojanske vojne, ki je med 10-letnim blodenjem na poti domov obtičal na Kalipsinem otoku Ogigija. Lepa nimfa ga je privabila na svoje obale s petjem in čeprav mu je obljubljala nesmrtnost, je Odisej hrepenel po vrnitvi domov. Odšel pa je lahko šele po sedmih letih ujetništva, ko je Zeus nimfi ukazal, naj ga izpusti.
Na sliki Odisej in Kalipso švicarskega simbolističnega slikarja Arnolda Böcklina, ki je nastala leta 1882, sta figuri glavnih likov te zgodbe prikazani v nasprotujočih si položajih.

Avtor: Katja Ogrin

Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric.

Prevajalec je Srečko Fišer,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje pa Marko Golja.
Produkcija leta 2024.

Avtor: ARS

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin