Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Še nekaj dni nas loči od zimskega solsticija, sončevega obrata, ko je dan najkrajši in noč najdaljša. S tem vstopamo v koledarsko zimo, meteorološka zima pa je z nami že vse od 1. decembra. V Glasbeni jutranjici poslušamo, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji Joseph Haydn, Nikolaj Rinski-Korsakov, Antonio Vivaldi, Aleksander Skrjabin, Peter Iljič Čajkovski, Ralph Vaughan Williams, Aleksander Glazunov in Erich Korngold.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Kovačič

Še nekaj dni nas loči od zimskega solsticija, sončevega obrata, ko je dan najkrajši in noč najdaljša. S tem vstopamo v koledarsko zimo, meteorološka zima pa je z nami že vse od 1. decembra. V Glasbeni jutranjici poslušamo, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji Joseph Haydn, Nikolaj Rinski-Korsakov, Antonio Vivaldi, Aleksander Skrjabin, Peter Iljič Čajkovski, Ralph Vaughan Williams, Aleksander Glazunov in Erich Korngold.

Avtor: Marko Šetinc

Prevod: Uroš Zupan
Interpretacija: Matej Recer

Avtor: Ars

Še nekaj dni nas loči od zimskega solsticija, sončevega obrata, ko je dan najkrajši in noč najdaljša. S tem vstopamo v koledarsko zimo, meteorološka zima pa je z nami že vse od 1. decembra. V Glasbeni jutranjici poslušamo, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji Joseph Haydn, Nikolaj Rinski-Korsakov, Antonio Vivaldi, Aleksander Skrjabin, Peter Iljič Čajkovski, Ralph Vaughan Williams, Aleksander Glazunov in Erich Korngold.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko - rad je poudarjal, da je moravski Čeh.

Avtor: Saša Frelih

20. decembra mineva 100 let od rojstva enega najpomembnejših makedonskih pesnikov Aca Šopova. V Makedoniji so temu jubileju posvetili celotno leto 2023 in ga zaznamovali s številnimi dogodki, umeščen je tudi na UNESCOv koledar. Šopov velja za enega izmed utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, bil je prvi avtor, ki je objavil pesniško zbirko na ozemlju današnje Severne Makedonije, iniciral pa je tudi preboj intimizma v makedonsko pesništvo. Medtem ko smo bili Slovenci v 20. stoletju precej sproti seznanjeni z njegovo poezijo, je danes – vsaj mlajšim slovenskim bralcem manj poznan. Ob izidu dvojezičnega makedonsko-slovenskega izbora njegove poezije Zlati krog časa, smo o poeziji Šopova razmišljali s prevajalkami njegove poezije Majo Kovač, izr. prof. dr. Namito Subiotto in pesnico Sonjo Cekovo Stojanosko.

Avtor: Tina Kozin

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poslušajte različne glasbene fantazije za soliste in orkester ter za komorne zasedbe.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju glasbenih fantazij v izvedbi slovenskih solistov, komornih glasbenikov in orkestrov. Predstavili bomo Fantazijo za flavto in klavir, op. 79, Gabriela Fauréja, Pastoralno fantazijo op.188, za klavir in orkester Dariusa Milhauda, Tri fantazijske skladbe za klarinet in godalni kvartet Pavla Šivica, Koncertno fantazijo za klarinet in orkester Uroša Kreka in Fantazijske skladbe op. 73 za violončelo in klavir Roberta Schumanna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 21. decembra, ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline!

Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević
Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef.

Uredništvo igranega programa
Posneto na terenu septembra 2023.

Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Avtor: Kaja Novosel

Zelo hitro po njenem razpadu smo Slovenci začeli na Avstro-Ogrsko gledati kot na »ječo narodov«, na zadnje vladajoče Habsburžane pa bolj ali manj kot na tuje vladarje, ki nam niso dopustili samobitnega narodnega razvoja. V 20-ih letih preteklega stoletja na primer v našem časopisju lahko zasledimo množico oznak, kot so »država mačeha«, »gnila habsburška dinastija, ki sedi na tilniku slovenskega naroda«, še nekaj let prej poveličevani Franc Jožef pa je opisan kot »habsburška zalega« in celo »eden največjih morilcev človeštva«. Kako in zakaj se je pri Slovencih, ki so, dokler je še obstajala, veljali za ene najbolj zvestih podanikov avstrijske monarhije in njene vladarske rodbine, odnos do Habsburžanov in njihovega vladanja tako korenito spremenil? Ter kako se je ta odnos razvijal v nadaljevanju 20. stoletja, ko so Habsburžani že dokončno izgubili prestol, vendar pa so kot posamezniki z Ottom von Habsburgom na čelu vendarle še imeli nekaj vpliva v evropskem političnem prostoru? To so nekatera od vprašanj, ki jih v nedavno izdani knjigi z naslovom V prah strti prestol: slovensko dojemanje habsburške dinastije v postimperialni dobi obravnava današnji gost oddaje Glasovi svetov, zgodovinar z mariborske Filozofske fakultete in ZRC Sazu dr. Andrej Rahten.

Avtor: Alja Zore

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

Nedavno se je poslovila mezzosopranistka in pedagoginja Eva Novšak Houška; tokratno oddajo zato posvečamo njej in njenim samospevnim izvedbam. Kot izvrstna in predana izvajalka samospeva je izvedla in za radijski arhiv posnela na stotine samospevov, še posebej pa se je uveljavila kot interpretka sodobne in avantgardne glasbe.

Avtor: Polona Gantar

Tokrat v ospredje postavljamo mlade, tiste, ki so letos prejeli študentske Prešernove nagrade. Pred tednom dni so jih namreč podelili na koncertu cikla Tutti. Neprezrti pa niso ostali niti koncert abonmaja Kromatika, tretji koncert Same mogočne skladbe, ter adventni program akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. V Hiši kulture v Celju je gostoval Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije, za konec smo pripravili še povabilo na koncert Argentinsko-Slovenski božič, ki bo v prestolnici.

Avtor: Alma Kužel

Mozart je ustvarjal zlahka. Njegova glasbena govorica je pregledna, vsakomur razumljiva in hkrati tako popolna, kot da bi nam hotela biti za vzor. Pri starih mojstrih se je vzoroval tudi dirigent in skladatelj Bogo Leskovic. Ustvaril je partito, ki ima obliko klasicistične suite. Poslušali bomo glasbo, ki se ne pozabi.

Avtor: Pavel Mihelčič

Charles Dickens, veliki angleški romanopisec, je s klasično novelo Božična pesem (A Christmas Carol) ustvaril eno svojih najpomembnejših del in enega od božičnih mitov moderne literature. Prvič jo je natisnil leta 1843 in takoj je postala uspešnica.

Božično pesem je za Radio Trsta A prebral Aleš Valič.

Avtor: Alen Jelen

V oddaji se bomo posvetili besedilom izjemne slovensko-nemške pisateljice in prevajalke poezije Lili Novy, ki se je rodila kot Elizabeta Haumeder na božični večer leta 1885 v Gradcu. Njen oče si je, ko ji je bilo komaj 3 leta, vzel življenje, mama pa seje z malo Lili preselila v Ljubljano.Lili so opisovali kot živahno deklico, ki se ni razumela ne z učiteljicami v šoli ne z deklicami. Zaradi njenega posebnega značaja, neprimernega vedenja in neupoštevanja discipline so jo izključili iz šole. Od tedaj so jo različni učitelji šolali doma in najbolj se je navduševala nad učenjem tujih jezikov. Bila je izjemno vedoželjna, tekoče je brala že pri štirih letih, umirila pa se je menda samo takrat, ko je v roke dobila pisalo in papir. Že od malega je namreč pisala pesmi, a jih ni nikomur pokazala.Poslušajmo zdaj, kako zveni njena pesem Ogenj, ki so jo posneli leta 1977 v interpretaciji Meri Avsenak in uglasbitvi Bojana Adamiča.

Avtor: Alma Kužel

Danski radio je v shemi Evroradijskega božičnega dneva ponudil koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla, ki se osredotoča na danski tradiciji božiča in zimske glasbe. Črpa pa tako iz repertoarja ansambla kot tudi iz bogate zbirke narodnih pesmi Danske. Program se začne in konča z glasbo za zimski čas, ki pričara zamrznjene prizore in divje zasnežene pokrajine.
Islandska nacionalna radiotelevizija pa ponuja božični program, z zvočnim zimskim potovanjem z ansamblom Nordic Affect, kjer se ljudska glasba z Islandije, Orkneyjskih in Shetlandskih otokov zliva z glasbo Anthonyja Holborna, Henryja Purcella, Williama Byrda in drugih. Vse to pa je v novo elektronsko zvočno krajino prepletla Halla Steinunn Stefánsdóttir, umetniška vodja ansambla Nordic Affect.

Avtor: Marko Šetinc

Ob glasbenem izboru in pogovoru z glasbenikom spoznavamo novo solistično ploščo multiinstrumentalista, raziskovalca glasbil, zvočil, improvizatorja Sama Kutina.

Avtor: Primož Trdan

Tomislav Bilosnić je uveljavljeni, večkrat nagrajeni in tudi zelo vsestranski hrvaški ustvarjalec: najbolj znan je kot pesnik in pisatelj, potopisec, pa tudi kot kritik in feljtonist. Nič manj priznano ni njegovo delo na področju likovništva in umetniške fotografije. Njegova knjiga religiozne poezije Molitve je izšla leta 2009 in doživela izreden odziv, Bilosniću je prinesla tudi najprestižnejšo hrvaško nagrado za poezijo "Tin Ujević". Po besedah Braneta Senegačnika, ki je knjigo Molitve prevedel v slovenščino, je ta zbirka v več pogledih izjemna: po svoji eksistencialni globini in po odkrito religiozni vsebini, s tako poezijo pa njen avtor suvereno prestopa meje kulturne korektnosti "zahodne družbe", ki se je v zadnjih desetletjih silovito zaprla za religiozno poezijo. Predvajane bodo pesmi iz cikla Jutranja zvezda.

Prevajalec Brane Senegačnik,
igralec Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Mirta Berlan,
urednica oddaje Tina Kozin.
Posneto leta 2023.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars