Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 19.12.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Prevod: Lily Novy
Interpretacija: Pavle Ravnohrib

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

V komornem opusu Leoša Janáčka, ki ga kot druge odlikuje izrazita individualna skladateljska gesta, sta v ospredju dva godalna kvarteta. Oba sta prava glasbena bisera. Prvi godalni kvartet je Janáček napisal po literarni predlogi Leva Nikolajeviča Tolstoja Kreutzerjeva sonata.

Avtor: Saša Frelih

11:00
Poročila

23. decembra 2023 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Cantabile, ki bo skupaj s solisti in gostujočimi zbori predstavil izbor slovenske in argentinske glasbe. Koncert z naslovom Božič v Ljubljani je eden od tradicionalnih dogodkov, s katerimi Simfonični orkester Cantabile bogati slovenski kulturni prostor. Orkester vodi dirigent, klarinetist, skladatelj in pedagog Marjan Grdadolnik, ki smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja delovanje orkestra in svojo bogato umetniško pot.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem je najstarejši samostan na naših tleh. Skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali skozi deželo in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili ves čas samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami.

Avtor: Ivan Merljak

13:55
Poigra
14:00
Poročila
14:05
Oder

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Danski komorni orkester in dirigent Adam Fischer sta koncert julija v Københavnu začela z legendarno Beethovnovo uverturo Leonora, program pa je ponudil tudi nekaj nenavadnega, kot je danska prva izvedba "novega" Mozartovega dela. To velja za priredbo enega izmed njegovih koncertov za rog, ki ga je Sandor Fischer, oče Adama Fischerja, v svojem času predelal v koncert za violončelo in je letos poleti prvič zazvenel v danski koncertni dvorani. Po odmoru je bila na vrsti še sijajna Mahlerjeva 4. simfonija v G-duru s sopranistko Claro Cecilie Thomsen, ki je sodelovala kot solistka v finalu simfonije.

Avtor: Polona Kovačič

V Franciji bodo v uradni komunikaciji prepovedali inkluzivno pisanje z navajanjem obeh spolov. Predlog zakona je podprl sam francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je poudaril, da je v francoščini moška slovnična oblika nevtralna. V francoski civilni družbi je sicer več pozivov, da bi bila francoščina manj 'seksistična', nasprotovanje inkluzivnemu pisanju pa izvira iz potrebe po razumevanju in lažjem branju francoščine. Kako se je uveljavljalo inkluzivno pisanje v Franciji in ponekod po svetu? Kaj pomeni napovedana prepoved in iz kakšnih argumentov izhaja? Gostja bo doktorica Metka Zupančič, zaslužna profesorica za francoščino, ki je kot predavateljica delovala na univerzah v Združenih državah Amerike, Kanadi in Sloveniji. Zdaj predava na primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji.

Avtor: Aleksander Čobec

V oddaji predvajamo posnetke, ki so v arhiv Radia Slovenija pripotovali kot del evroradijske ponudbe priljubljenih božičnih pesmi z vse Evrope.

Avtor: Tisa Mrhar

Charles Dickens, veliki angleški romanopisec, je s klasično novelo Božična pesem (A Christmas Carol) ustvaril eno svojih najpomembnejših del in enega od božičnih mitov moderne literature. Prvič jo je natisnil leta 1843 in takoj je postala uspešnica.

Božično pesem je za Radio Trsta A prebral Aleš Valič.

Avtor: Alen Jelen

La Cage aux Folles oziroma Kletka norcev je muzikal, za katerega je scenarij napisal Harvey Fierstein, glasbo in besedila pa Jerry Herman. Danes poslušamo drugo dejanje. Muzikal je nastal po istoimenski igri, ki jo je leta 1973 spisal Francoz Jean Poiret. Dogajanje se vrti okoli homoseksualnega Georgesa, lastnika nočnega kluba v Saint-Tropezu, in Albina, njegovega romantičnega partnerja in zvezdo lokala, predvsem pa okoli dogodivščin. Georgesov sin Jean-Michel namreč želi pripeljati domov in predstaviti izjemno konservativne zaročenkine starše.

Avtor: Aleksander Golja

Čeprav ima francoska glasba že stoletja značilen pridih, je morda najbolj znana po svojih sanjavih impresionističnih lastnostih. Ta program ponuja alternativen pogled in dokazuje, da je francoska glasba lahko »plus que lente« (več kot počasna). Flavtistka Eva­Nina Kozmus se vrača in bo premierno izvedla transkripcijo treh kratkih skladb za flavto in godala izjemne skladateljice Lili Boulanger, katere življenje se je tragično končalo pri 24 letih, ter Jolivetovega živahnega Koncerta za flavto in godala. Debussyjev ironično mišljeni valček La plus que lente (Bolj kot počasi) povezuje obe glasbeni točki.

Avtor: Tina Ogrin

Francoski pesnik Eugene Guillevic je, čeprav zaseda pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, na Slovenskem in tudi drugod manj znan. Njegovih del niti niso prevajali prav veliko. V angleščini je na primer na voljo le nekaj prevodov njegovih del, po večini gre za izbore, izmed katerih je eden najbolj branih Izbrane pesmi v prevodu ameriške pesnice Denise Levertov. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v Antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili izdajo prvenca Zemljevoden. Guillevic je tako tudi v slovenski prevodni književnosti dobil mesto, ki mu kot samosvojemu in izvirnemu pesniku zagotovo pripada. Zarja Vršič je tudi avtorica oddaje, v katero je uvrstila izbor pesmi iz pesnikovega prvenca Zemljevoden in odlomek iz eseja Živeti v poeziji.

Interpreta Matej Puc in Željko Hrs,
bralka Lidija Hartman,
urednik Matej Juh,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič.
Produkcija 2020.

Avtor: Ars

21:40
Poigra
22:00
Poročila

Korak je začetek in pušča sledi na poteh, ki jih glava izbira po svoje. Poti so povezane s premiki, z gibanjem, menjavanjem prostorov, s prostorom samim. Hodimo po neskončnosti, ki se nam nenehno izmika. Predmetom se oblike zabrisujejo, odpirajo in razdirajo. Površina ni več površina, zid neha biti zid. Gibanje, zvoki in oblike izginjajo, se utapljajo in razblinjajo kot ptica, ki izgine na daljnem nebu. Ogenj je dejanje in delovanje in pripoveduje zgodbo. To je pripoved, ki izvira iz drugega stanja zavedanja. Pripovedujejo jo imaginarne in metaforične osebe. Te se pojavljajo, križajo in izginjajo na dveh pobočjih, ki sta hkrati nasprotni obliki in videza iste substance. Notranje-zunanje, snovno-umetno, realnost-simbol. Točke stikov so točke poslušanja. Iz mirnosti in negibnosti pasivne kontemplacije se zavest z vdihom in izdihom zbudi v živahno dejavnost.

Avtor: Bor Turel

Osrednja ameriška pesnica 19. stoletja Emily Dickinson (1830-1886) je bila močno introvertirana osebnost, opisovali so jo kot damo v belem, ki je le redko zapustila očetovo hišo. Čeprav je ustvarila velikanski opus, v času njenega življenja ni bila v knjigi natisnjena nobena njena pesem. Za njeno poezijo so značilne različne slovnične in oblikovne posebnosti – te je v svojem prevodu njenih pesmi – prva knjiga zbranih pesmi iz obdobja 1850-1861 je izšla leta 2018 – ohranila tudi prevajalka Tadeja Spruk.

Interpretira Asja Kahrimanović,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2019.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 19.12.2023 14:15:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt