Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Händla, Rameauja, Locatellija, Boccherinija, Mendelssohna, Beethovna, Schuberta, Dopplerja, Viottija, Mozarta, Czernyja in Regerja.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Kajetan Kovič (1931–2014), klasik sodobne slovenske poezije, je spisal številne pesniške zbirke. Prve pesmi je objavil že leta 1948, pet let pozneje pa je sodeloval v znameniti pesniški zbirki Pesmi štirih (1953). Letnemu času primerno objavljamo njegovo pesem, ki je bila objavljena v tej zbirki. Interpretira jo Branko Jordan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Sredi novembra so se po nekajletnem premoru vnovič oglasila Regijska tekmovanja odraslih pevskih zasedb, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Tokrat je organiziral šest tekmovanj. Sklepno tekmovanje je potekalo konec novembra v Postojni, kjer je koordinacijo pri izvedbi dogodka prevzela Območna izpostava JSKD Postojna. V koncertni dvorani Glasbene šole Postojna je tekmovanje potekalo v dveh delih. V oddaji se bomo tokrat osredotočili na drugi del tekmovalnega koncerta, na katerem so se pred tričlansko strokovno žirijo predstavili štirje mešani zbori.

Avtor: Metka Sulič

Zora Stančič je prejela nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo, ki je namenjena ustvarjalcem, članom Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko vizualno umetnost. V utemeljitvi nagrade beremo, da jo Zora Stančič prejema "za samosvoj in prepoznaven opus, zavezan grafiki v razširjenem polju, skozi katero odločno artikulira refleksijo življenja v vseh njegovih razsežnostih, krhkostih in napakah".
Zoro Stančič poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije. Na razstavi Zunaj kroga, ki jo je Zora Stančič spomladi 2020 pripravila v razstavišču Monfort v Portorožu, pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne razstavne prostore. Razstava, ki je zaradi zaprtja ob epidemiji niso mogli odpreti, je bila motivno oprta na Lepo Vido. Takrat se je z umetnico o razstavi in njenem ustvarjanju pogovarjala Iza Pevec.

Avtor: Iza Pevec

Kuisi je kolumbijska avtohtona piščal iz kaktusa, z glavo iz čebeljega voska in prahu oglja, z ustnikom iz ptičjega peresa. Nanjo predvsem na karibski obali igrajo različne vrste plesne glasbe. Kuisi imenujejo tudi laboreo gaita, skoraj vedno jo igrajo v parih, moško in žensko različico skupaj, in za igranje v parih so piščali posebej uglašene. Poslušamo glasbo, zaigrano na kuisi, med drugim značilne plesne ritme, ki jih spremljajo tolkala.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Nekaj minut bomo namenili novemu / staremu predsedniku Društva slovenskih pisateljev Dušanu Mercu.
Spregovorili bomo o dveh razstavah - v Narodni galeriji v Ljubljani so na ogled risbe Janeza Potočnika, umetnika s preloma 18. in 19. stoletja,
v ljubljanski galeriji Equrna pa so odprli razstavo Uroša Weinbergerja.
Slišali boste, kako potekajo arheološka izkopavanja okrog ljubljanske Drame, o čemer bo več povedala vodja raziskav Maja Lavrič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Povabili pa vas bomo tudi k spremljanju Evroradijskega božičnega dne, ki ga bomo jutri prenašali na programu Ars.
Kulturno panoramo z glasbo opremlja Tina Ogrin. Za mešalno mizo je Vjekoslav Mikez, pred mikrofonom pa Staša Grahek.

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Prejšnji teden je v Sloveniji gostoval bosansko-ameriški pisatelj, esejist in scenarist Aleksandar Hemon. Leta 1992 je pri osemindvajsetih letih obiskal Združene države in zaradi vojn ob razpadu Jugoslavije tam tudi ostal. Na univerzi Northwestern je magistriral iz angleščine in že leta 2000 v angleščini izdal tudi zbirko kratkih zgodb Vprašanje Bruna. Čeprav so bila njegova dela precej hitro dobro sprejeta, je še poseben uspeh doživel z romanom Projekt Lazar, ki se je uvrstil v ožji izbor za kar dve prestižni ameriški literarni nagradi: ameriško državno nagrado za književnost in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov. Hemon danes predava kreativno pisanje na univerzi v Princetonu, kot soscenarist pa je sodeloval tudi pri scenariju za četrti del filma Matrica. Nedavno je pri založbi Goga v slovenskem prevodu Irene Duša izšlo njegovo delo Tole ni zate. Avtor je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo, z njim se je pogovarjal Sašo Puljarević.

Bere Ivan Lotrič,
tonska izvedba Klara Otorepec.

Avtor: Ars

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Pastirske ljubezni so osrednja tema in tudi naslov 11. oddaje iz cikla Na krilih pesmi – sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Verjetno najbolj znana pastirska ljubezenska zgodba je tista o Dafnisu in Hloi. Najdemo jo že v romanu, ki ga je na prehodu iz 2. v 3. stoletje po Kristusu napisal Longos Sofist. Zgodba pripoveduje o dveh mladih otrocih, ki so ju starši zapustili, ko sta bila še v povojih. Vzgojili sta ju pastirski družini na otoku Lezbos. Ko sta skupaj pasla ovčice, sta pastirca Dafnis in Hloa počasi odkrivala ljubezenska koprnenja, njuno zgodbo pa so v svet glasbe med drugimi prenesli Maurice Ravel, Joseph Bodin de Boismortier, Jean Jacques Rousseau in Jacques Offenbach. Osvetlili bomo tudi kantato Pan in Syrinx Michela Pignoleta de Monteclairja, glasbeni dvoboj Pana in božanskega Apolona, ki ga je uglasbil Johann Sebastian Bach, pa neko staro nemško ljudsko pesem o kukavici in slavčku, ki jo najdemo v veličastni antologiji Dečkov čudežni rog Achima von Arnima in Clemensa Brentana in sta jo uglasbila Gustav Mahler in Carl Loewe.

Avtor: Mihael Kozjek

Jakuta Alikavazovic je francoska pisateljica in prevajalka bosanskih korenin. Svoj prvenec Izmuzljiva telesa je objavila leta 2007 in zanj prejela prestižno Goncourtovo nagrado za prvi roman. Njen najnovejši roman Pozno v noč iz leta 2017 obravnava bolečino izgube in vojne. Roman se je rodil iz tišine, ki se ji je zavezala Jakutina mati, bosanska pesnica, med vojno na Balkanu.
Tudi v romanu Pozno v noč prevladuje tišina: tišina protagonistk, Amélie Dehr in njene pokojne matere Nadie Dehr. Zgodbo spremljamo skozi oči Paula, študenta arhitekture, ki Amélio spozna med opravljanjem študentskega dela nočnega čuvaja v hotelu. Paul se ji sprva izmika, naposled pa se le spoprijateljita in kmalu tudi zaljubita. Vendar Amélio pot zanese v Sarajevo, kjer išče resnico o svoji materi, ki je umrla med vojno na Balkanu.

Avtorica literarnega dela: Jakuta Alikavazovic,
avtorica prevoda: Nastja Virk,
avtorica scenarija: Nastja Virk,
režiser: Alen Jelen,
interpretka: Barbara Medvešček,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Avtor: Dejan Juravić

V tokratni oddaji bomo poslušali dela avstralskega slikarja Sidneyja Nolana, ki jih je uglasbil angleški skladatelj Adrian Williams. Gre za cikel slik o zloglasnem Nedu Kellyju, avstralskem negativcu, ki sodi ob bok slovitim ameriškim kršilcem zakona Billyju the Kidu, Bonnieju in Clydu in Johnu Dillingerju.

Avtor: Katja Ogrin

Pozimi je misel na poletje morda nekoliko daleč, morda pa jo prav kontrast še močneje oživi. Sploh če je povezana z bližino človeka iz otroštva. Zgodba Nevihta Jerneje Fišer, ki jo poznamo kot eno izmed avtoric iz ožjega izbora letošnjega natečaja za nagrado lastovka, govori o dečku in deklici, ki se v nevihtnem dogajanju otroško razkrijeta. Kot pravi avtorica, se je zgodba prikazala nenadno in izplavala iz davno zakopanega spomina.

Interpretka Staša Popović,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Matjaž Miklič, Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin