Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Srbska pesnica Ana Ristovič (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna, ponekod nadrealistična, velikokrat pa tudi nenavadna. Objavljamo njeno pesem Svinčnik piše s srcem, ki jo je prevedla Jana Putrle Srdić, interpretira pa jo Maja Končar.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najvitalnejši del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike.
V drugi oddaji predstavljamo simfonična dela Roberta Russlla Bennetta.

Avtor: Igor Krivokapič

V tokratni oddaji bomo predvajali nekaj skladb v izvedbi pianistke Sonje Pahor. Že kot majhna deklica je kazala izjemno glasbeno nadarjenost in s štirimi leti se je začela učiti klavir. Po šolanju v razredu profesorice Zorke Bradač se je vpisala na Akademijo za glasbo in bila prva študentka pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak. Pozneje je diplomirala še na Akademiji sv. Cecilije v Rimu v razredu slovitega Carla Zecchija. Njen repertoar je bil zelo velik. Njena ljubezen je veljala zlasti romantičnim skladateljem, med katerimi je imel posebno mesto Frederic Chopin. V romantični literaturi je namreč najlažje predajala svojo izjemno muzikalnost, pa tudi veliko tehnično znanje. Rada je izvajala tudi sodobno klavirsko literaturo, tako tujo kot slovensko.

Avtor: Tina Ogrin

Na sporedu Zoltan Kodaly: Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Kroparski kovači so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Nato je iz nje nastala kovaška industrija, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo (ponovitev).

Avtor: Ivan Merljak

Plesalca in koreografa Branka Potočana ni potrebno posebej predstavljati. Spomnimo: na slovenski sceni sodobnega plesa je prisoten že od leta 1994 in v tem času je ustvaril blizu 40 avtorskih predstav, tako solov kot z večjimi zasedbami in sodeloval z različnimi režiserji v večini slovenskih institucionalnih gledališč. Za svoje delo je prejel več nagrad doma in na tujem. Poleg plesnega in koreografskega dela vodi tudi festival Rdeči revirji, ki se je v dvajsetih letih iz Hrastnika razširil na vse Zasavje, deluje kot pedagog na področju sodobnega plesa ter organizira delavnice sodobnega cirkusa in druga usposabljanja. Za plesno poetiko Branka Potočana je značilen liričen in melanholičen pristop, ki ga svetlí z odtenki humorja. Svoj plesni odrski jezik prepleta z elementi sodobnih cirkuških praks, v zadnjem času pa se posveča raziskovanju specifičnih negledaliških prostorov. Po dobrem desetletju ga je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Ko je pri petih letih prvič slišal Louisa Armstronga, je bilo jasno, da bo trobenta in jazz njegovo življenje. Ploščo Plays In The Spirit of Maynard Fergusson je posvečene enemnu najbolj karizmazičnih vodij orkestra v zgodovini jazza.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Isabelle Faust je ena najboljših violinistk na svetu. V kontrastu – le navideznem – med bravuroznostjo in skromnostjo se skriva skrivnost naklonjenosti tistih, ki jo poslušajo. Na vrhuncu svoje kariere, ko je delala z dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Bernard Haitink, violinistka še vedno ohranja skrb tistega, da vsakič ponižno začne študij partiture, pripravljena, da jo preobrazi. Violinski koncert št. 1 Béle Bartóka se izogiba ekshibicionizmu in posebnim učinkom. Violina in orkester pod vodstvom Vasilija Petrenka izoblikujeta glasbo, ki vsebuje vsa odkritja zrelega Bartóka, ki je študiral madžarski ljudski repertoar.
Ruske glasbene tradicije pa so tiste, ki so navdihnile nekatere odlomke iz Simfoničnih plesov Sergeja Rahmaninova, skladateljevega zadnjega dela. Petrenko je na koncertu Filharmoničnega orkestra milanske Scale 20. novembra v Milanu prvič v filharmonični sezoni ponudil fokstrot za orkester Predsednikovi plesi Johna Adamsa.

Avtor: Polona Kovačič

Vlada je podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se širi varovanje slovenščine v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor. Ali bodo napovedane spremembe prisilile tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta: svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Avtor: Aleksander Čobec

Oddajo posvečamo spominu na zadnji nastop Akademskega pevskega zbora pred kulturnim molkom. V njej se bomo sprehodili skozi prvi del koncertnega sporeda, ki ga je France Marolt zasnoval za omenjeni dogodek, izveden na današnji dan leta 1941. Vrstnega reda skladb na njem sicer ne bomo ponazorili z izvirnimi posnetki s koncerta, ampak s posnetki slovenskih moških in mešanih zborov, ki so nastali šele po drugi svetovni vojni.

Avtor: Tisa Mrhar

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ...

Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno.

Bralec: Željko Hrs
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Avtor: Alen Jelen

La Cage aux Folles oziroma Kletka norcev je muzikal, za katerega je scenarij napisal Harvey Fierstein, glasbo in besedila pa Jerry Herman. Muzikal je nastal po istoimenski igri, ki jo je leta 1973 napisal Francoz Jean Poiret. Dogajanje se vrti okoli homoseksualnega para: Georgesa, lastnika nočnega kluba v Saint-Tropezu, in Albina, njegovega romantičnega partnerja in zvezde lokala, predvsem pa okoli dogodivščin, ko želi Georgesev sin Jean-Michel pripeljati in predstaviti izjemno konservativne starše svoje zaročenke.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića prinaša zgodbo delovanja našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Njegove kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom, prav dokumentarni film pa prinaša vpogled v to raznolikost programa. In kako zveni dokumentarni film Ars, če ga samo poslušamo in ne gledamo? Amir Muratović pravi, da je "pri snemanju dokumentarnega filma o Arsu, še bolj pa pozneje v montaži, intenzivno razmišljal, kako bi lahko film deloval brez slike, če bi zvok predvajali po radiu. Zato v filmu ni dodajal napisov in podnapisov ter si skupaj z nastopajočimi novinarji in novinarkami prizadeval, da so med pogovorom poimenovali svoje intervjuvance, glasbenike, skladbe itd. Predvsem pa," poudarja režiser, "moramo zdaj radijski različici prisluhniti z mislijo, da je to portret radijskega programa in ne njegovih posamičnih ustvarjalcev."

Režiser in scenarist: Amir Muratović.

Produkcija: TV Slovenija, Kulturni in umetniški program Televizije Slovenija.

Avtor: Amir Muratović

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953) praznuje sedemdeset let. Od leta 1997, ko je izšel njegov pesniški prvenec Blues zamaha, pa vse do izida zadnje pesniške zbirke Indigo, ki je izšla letos, se je Škrjanec zasidral v slovenski literarni prostor kot povsem samosvoj pesniški glas. Do zdaj je objavil enajst pesniških zbirk in tri izbore ter bil za svoje delo tudi nagrajen z Veronikino in Jenkovo nagrado. Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike in uvrščene v mnoge antologije sodobne poezije. Na kratko bi njegovo poezijo opisali kot odprtost do sveta, kot dopuščanje, da vse obstaja tako, kot je. Škrjanec pa to dopolni z nenavadnimi, tu in tam duhovitimi podobami iz vsakdana.

Avtorica oddaje Tina Kozin,
interpret Tone Škrjanec,
režiser Igor Likar,
bralka Lucija Grm,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2013.

Avtor: Ars

Skladbo z naslovom 1979 je Joanna Bailie zasnovala kot nostalgičen pogled v omenjeno leto, ko je bila stara pet let. V tem delu jo zanima, kako so časi, skozi katere je živela, trčili z njenim individualnim doživetjem in ustvarili spomine, obarvane z barvo posamezne dobe. Ali se je življenje zdelo, zvenelo in se počutilo drugače kot danes?
Skladbo je premierno izvedel ansambel Ictus 21. oktobra na festivalu Glasbeni dnevi v Donaueschingenu.

Avtor: Marko Šetinc

Tatjana Gromača, rojena leta 1971 v Sisku, sodi med osrednje sodobne hrvaške literarne ustvarjalke. Kot pesnica se je uveljavila s pesniško zbirko Je kaj narobe?, ki je izšla leta 2000 in je v kratkem času postala ena izmed najbolj prodajanih pesniških zbirk na Hrvaškem. Potem je 23 let objavljala prozo in eseje, letos pa je izdala drugo pesniško zbirko Brezdomec Ivan in njegove pesmi. Iz te je tudi izbor pesmi, ki bo predstavljen v oddaji. Tatjana Gromača je bila letos tudi osrednja gostja festivala Izrekanja.

Avtor literarnega dela: Tatjana Gromača,
avtor prevoda: Kristian Koželj,
režiser: Alen Jelen,
interpretka: Barbara Medvešček,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin