Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu bodo ljubezenska pesem iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio Gabriela Mene, Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza, Koncert za flavto, godala in basso continuo št. 5 v G-duru, op. 6 Carla Friedricha Abla in Sonata za inštrument s tipkami št. 35 v As-duru, Hoboken XVI/43 Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na sporedu bosta Romanca za godala v Es-duru, op. 11 Geralda Finzija in Sonata za violino in klavir v fis-molu, op. 20 Juliusa Röntgena.

Avtor: Mihael Kozjek

Mariborska pesnica, prevajalka in Prešernova nagrajenka za leto 2024 Erika Vouk (roj. l. 1941) je izdala devet samostojnih pesniških zbirk in je že več deset let v vrhu slovenske poezije. Njeno poezijo zaznamujeta predvsem rahločutna, prefinjena govorica in bivanjska izkušnja. To velja tudi za njeno pesem Pokrajina, ki v njej živiš iz pesniške zbirke Album (iz l. 2003). Interpretirala jo bo Barbara Žefran.

Avtor: Ars

Na sporedu: samospev Sprehod v zimi Marija Kogoja, Zimska pravljica Marijana Vodopivca, Andante za rog in klavir, op. posth. Richarda Straussa, Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13, Zimske sanje, Petra Iljiča Čajkovskega, Klavirski trio v F-duru, op. 42 Nielsa Wilhelma Gadeja, Suita v starem slogu za godalni orkester Cirila Krena in Sonata za trobento in klavir Jeana Hubeauja.

Avtor: Mihael Kozjek

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike.
V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.

Avtor: Igor Krivokapič

Danes boste poslušali skladbe v izvedbi velikih džezovskih sestavov, tako profesionalnih kot tudi amaterskih.

Avtor: Marko Kumer

.

Avtor: Polona Kovačič

Slovenski etnografski muzej letos zaznamuje 100 let od ustanovitve. Ob tej priložnosti so izdali jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, še posebno pa spoznavna izhodišča, ki so se v razgibanem 20. stoletju spreminjala. (Ponovitev.)

Avtor: Goran Tenze

Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.

Avtor: Tjaša Krajnc

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Prišli smo do konca sklopa oddaj, v katerem v celoti predstavljamo koncertni posnetek Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom znamenitega holandskega skladatelja, aranžerja, dirigenta in pozavnista Johana de Meija. Danes bomo predvajali še dve de Meijevi skladbi, ki pa sta bili zaigrani čisto na začetku koncertnega večera. Tega so uvedli Odmevi iz svetega Marka, ki so znova glasbeni hommage, le da tokrat še enemu izmed zelo priljubljenih skladateljev z de Meijevega seznama – Giovanniju Gabrieliju. Skladba ni bila le posvetilo glede same zvočne tematike, ampak je s postavitvijo antifoničnih trobilskih ansamblov po stranskih balkonih dobesedno poustvarila take zvočne razmere, kot jih je s pridom izkoriščal sam Gabrieli na številnih stranskih korih slovite beneške stolnice. Druga skladba na sporedu koncerta, Elegija in scherzo, je bila zložena ob 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, ki prav tako visoko kotira na de Meijevem seznamu, posvečena pa je bila solistu tega večera – japonskemu violončelistu in dirigentu Yukiju Itu.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.

Avtor: Žiga Bratoš

Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative.
Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo.
Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak.
Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.

Avtor: Vesna Volk

Alja Predan Romanje v rime;
Matjaž Pikalo: Ljubezen, znanost jarma;
Marko Elsner Grošelj: Predano srce, Pišem Margot, Razgovor z ljubljenim, Modra soba, Preostanek sveta;
Mira Furlan: Imej me rajši kot vse na svetu.

Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Jože Štucin, Majda Travnik in Urban Tarman.

Avtor: Ars

Bogat opus Alojza Ajdiča zajema dela s področja komornih in solističnih skladb, zborovska dela in številne uspešne orkestrske skladbe. Temeljna dela iz njegovega opusa so kantata Taborišče Ravenbrück iz leta 1980 in Fantazija in Fatamorgana za simfonični orkester in Adagio za klarinet in godalni orkester iz leta 1985, v katerem se je posvetil inštrumentu, iz katerega je najprej diplomiral na Akademiji za glasbo. Za svojo 3. simfonijo za tolkala in simfonični orkester je Alojz Ajdič prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Za simfonični opus mu je Društvo slovenskih skladateljev leta 2009 podelilo tudi Kozinovo nagrado.

Avtor: Marko Šetinc

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ...

Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju uporabil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno.

Bralec: Željko Hrs
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.

Avtor: Alen Jelen

Tržaški pisatelj in alpinist Igor Škamperle je predavatelj sociologije kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov esej Pajkov svet je izšel v reviji Sodobnost leta 2012.

''Zanimivo vprašanje: lahko kupimo tudi nedeljo? Seveda jo lahko, toda treba je prav tako priznati, da so objekti v kiberprostoru nadomestki, navidezni ali, bolje rečeno, nove vrste pojavi, ki ukinjajo mejo med naravnim in nenaravnim ter spreminjajo našo percepcijo in svet. Ob tradicionalnem pojmu zamišljenega idealnega neprostora, ki mu pravimo utopija, danes nastaja nova razsežnost, ki ji lahko rečemo ukronia. Zunajčasni oziroma nekronološki časni prostor hipnega zdaj. Ta ukinja diahrono časno lestvico in ob pomoči neselektivne mreže tudi globinsko časovno perspektivo. S tem se izgublja, to je veliko hujši problem, ne le za nas, ampak za vse evropske narode, zgodovinski spomin. Zanimivo, v celotnem homerskem svetu in Odiseji se kot glavna nevarnost, ki človeku grozi, da bo poražen ali se bo pogubil, pojavlja nevarnost pozabe. Tudi v drugih duhovnih in kulturnih izročilih je pozaba glede svoje poti nad identiteto in nalogo, ki me spremlja, ena glavnih skušnjav in nevarnosti. Odisej, ujet pri nimfi Kalipso na otoku Ogigija, sedem let ni pozabil, da mora domov. Pa mu je lepa nimfa ponujala celo nesmrtnost.''

Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Mazurke št. 32 v cis-molu Frederica Chopina v izvedbi pianista Charlesa Rosna. Tonska mojstrica eseja je Mirta Berlan, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

Nagrajeni nemški pianist Martin Helmchen je 6. avgusta debitiral pri Simfoničnem orkestru BBC-ja kot solist v Brahmsovem drugem klavirskem koncertu, obsežnem delu, polnem nenadnih nihanj razpoloženja in tehničnih zahtev. Poznoromantični duh in velikodušni obseg koncerta najdeta odmev v Simfoniji v fis-molu Dore Pejačević, ki je bogato notirana simfonija in blesti s trobili. Delo, nastalo med prvo svetovno vojno, ko je skladateljica delala kot medicinska sestra, je doživelo premiero na letošnjem festivalu Proms v Londonu pod vodstvom Sakarija Orama.

Avtor: Ars

V Shakespearovem zadnjem pravljičnem dramskem besedilu je izrečen eden največkrat citiranih verzov iz kanona svetovne dramatike, ki ga izreče plemeniti čarovnik Prospero: »Iz take snovi smo kot sanje – in naše malo življenje je obdano s spanjem.« V radijski izvedbi pravljične igre iz leta 1957 se je zvrstilo kar nekaj velikanov slovenske igralske in gledališke zgodovine.

Režiser: Fran Žižek
Prevajalec: Oton Župančič
Prirejevalec: Richard Flatter
Dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek

Alonso, kralj neapeljski – Jurij Souček
Ferdinand, Alonsov sin – Boris Kralj
Prospero, zakoniti vojvoda milanski – Vladimir Skrbinšek
Miranda, Prosperova hči – Majda Potokar
Gonzalo, svetnik – Lojze Potokar
Trinculo – Maks Furijan
Stefano – Pavle Kovič
Kapitan – Tugomir Tory
Brodarski – Ludvik Pečar
Ariel, zračni duh – Jelka Cvetežar
Kaliban – Milan Skrbinšek

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana marca 1957

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Petra Koršič je pesnica, kritičarka, urednica, lektorica, voditeljica in avtorica pesniških ter prevajalskih srečanj. Objavila je pesniški knjigi Furlanka je dvignila krilo (izšla je pri Mladinski knjigi leta 2017) in Bog z mano pri Hiši poezije dve leti pozneje. Ob letošnjem Prešernovem dnevu je na književnem natečaju založbe Mladika v Trstu komisija izbrala njen cikel pesmi Zlata jajca kot enega najboljših. Iz tega cikla smo izbrali nekaj pesmi.

Igralka Staša Popović,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili glasbi srbskega pozavnista, skladatelja, aranžerja, dirigenta in vodje velikih orkestrov Mladena Guteše. Po vodenju beograjskega orkestra je emigriral v Nemčijo. Najprej je pisal za druge glasbenike, tudi precej plesne in t. i. lahke glasbe za ritmosimfonične orkestre in pevce zabavne glasbe. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa je začel ustvarjati džezovsko glasbo. V njej je elegantno združil balkanske ritme svoje domovine, funk in sodobni džez. Med ljubitelji ECM-džeza je bil Guteša znan tudi kot orkestrator skladb kitaristov Egberta Gismontija in Terje Rypdala, tolkalca Nane Vasconcelosa, saksofonista Jana Garbarka in pianista Keitha Jarretta.

Avtor: Marko Kumer