Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Poslušali bomo Godalni oktet v C-duru, op. 176 Joachima Raffa, Sonato št. 1 v D-duru Georga Muffata in Danzijev Kvintet v d-molu, op. 68.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Skladateljev opus bogati sedem godalnih kvartetov, ki se razpotegajo čez celotno ustvarjalno obdobje – vse od opusne številke ena do številke 107. Tudi pri preostalih komornih delih je skladatelj v zasedbo vključil godalni kvartet, izjema sta le skladbi In Modo Religioso op. 38 za kvartet trobent, rog in dve pozavni ter Kvartet za štiri saksofone op. 109.

Avtor: Katarina Radaljac

Na današnji dan pred 415-imi leti se je rodil angleški pesnik John Milton, ki spada med najpomembnejše pesnike starejše angleške književnosti. Njegovo osrednje delo je Izgubljeni raj, pesnitev v blankverzu, ki jo je pred leti poslovenil Marjan Strojan. Pesem O slepoti bo interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.

Avtor: Ars

Poslušamo Simfonietto Uroša Kreka, Pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča, Oktet št. 1 v B-duru Carla Philippa Stamitza, Mozartovo Sonato za violino in klavir št. 35 v A-duru, Sonato da camero v starem slogu Vladimirja Lovca in Andante iz Brucknerjeve Simfonije v d-molu.

Avtor: Katarina Radaljac

Konec novembra je v dvorani Glasbene šole Postojna v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti in območne izpostave Postojna potekalo Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Primorske. To je bilo zadnje iz niza šestih regijskih tekmovanj, ki so od sredine novembra potekala v Sloveniji. Postojnsko tekmovanje je bilo razdeljeno na dva tekmovalna koncerta, v prvem se je predstavilo pet zasedb: ženski in moški pevski zbor ter dve ženski in ena moška vokalna skupina. V drugem delu pa so tekmovali mešani pevski zbori.

Avtor: Metka Sulič

Oddajo namenjamo nedavno umrlemu dramskemu igralcu Antonu Petjetu. Rodil se je leta 1932 v Gabrovki pri Litiji, po letu 1960 je dobrih deset let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil do upokojitve član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Veliko je nastopal tudi v filmih in na televiziji. Takole je svojo umetniško pot opisal leta 2000, ko ga je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk. Za začetek je Anton Petje povedal, kdaj in kako se je pri njem začela želja po igranju.

Avtor: Vida Curk

Bolivijsko mesto Potosi je bilo zaradi bogatih najdišč srebra nekoč kljub slabim življenjskim razmeram bogato in veliko, nekoč je bilo celo glavni vir srebra za celoten španski imperij. Je najviše ležeče mesto na svetu, leži na nadmorski višini 4090 metrov. Ustanovljeno je bilo leta 1545. Spoznavali bomo glasbeni del kulture mesta in okolice ter poslušali pesmi in instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo brenkala, predvsem čarango.

Avtor: Tomaž Rauch

Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo.

Zbor Slovenske filharmonije
Gregor Klančič, dirigent
Petra Vrh Vrezec, povezovalka
Blanka Čakš Bulc, klavir
Eva Brkovič, glas

Avtor: Vesna Volk

V začetku tedna so razglasili prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in nagrajence Prešernovega sklada. V oddaji pa tudi o prejemnikih nagrad in priznanja Ivane Kobilca, o bibiliofilski izdaji Mojstri slovenskega impresionizma in dveh novih razstavah. Ogledali smo si pregledno razstavo Aleksandre Vajd v MSUM in razstavo Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu. Minute pa namenjamo tudi literatu Aleksandru Hemonu, ki se je ta teden mudil v Sloveniji.

Avtor: Tina Kozin

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Slovensko društvo likovnih kritikov praznuje petdeseto obletnico delovanja in je konec oktobra podelilo tudi nagrado za življenjsko delo. Lavreatka je Meta Gabršek Prosenc, likovna kritičarka in kuratorka ter dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor. »Moč in vpliv relevantne likovne kritike se manjšata, posledica pa je ustvarjanje nelagodja in nezaupanja med občinstvom,« je povedala. O nezavidljivem položaju slovenske likovne kritike ta hip piše tudi doktor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, kritik in strokovnjak za delo Jožeta Plečnika. Povzema razvoj slovenske likovne kritike, hkrati pa ugotavlja, kako pomembna je in kaj bi bilo treba spremeniti, da se znova uveljavi.

Avtor: Ars

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Kot razkriva že naslov današnjega 10. sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, tokrat stopajo v ospredje različni liki in zgodbe iz grške mitologije, ki so jih v svet umetnosti stoletja pozneje prenesli številni glasbeni ustvarjalci. Giovanni Pierluigi da Palestrina je ob koncu 16. stoletja v Benetkah izdal zbirko 29-ih madrigalov Doriino zmagoslavje, v kateri pesemska besedila obnavljajo pastirske idile in mitološke prizore. Zbirka je bila v 17. stoletju razširjena po vsej Evropi in je navdihnila tudi nastanek zbirke Triumphs of Oriana, ki jo je v čast Elizabeti I. zložil Thomas Morley. Sredi naslednjega stoletja je Jean Philippe Rameau v Versaillesu zložil baletno burko Plateja na libreto Jacquesa Autreauja, ki je zajemal snov iz besedila geografa iz 2. stoletja Pavzanija, večkrat pa se je na starogrške vsebine oprl tudi Claude Debussy, ki mu bomo posvetili nekoliko več pozornosti proti koncu tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.

Avtor: Mihael Kozjek

Pisateljica Liu Zakrajšek tudi s kratko zgodbo Tone dokazuje, da zna še kako občuteno pripovedovati o najkrhkejših in najpomembnejših stvareh v življenju, medsebojni bližini, iskanju (in najdenju) izgubljenega časa in bližnjega ...

Režiserka je Špela Kravogel,
interpretka Tina Resman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje pa Marko Golja.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Dejan Juravić

Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.

Avtor: Dejan Juravić

24. novembra je minilo 80 let od smrti pesnika Franceta Balantiča. Umrl je pri dvaindvajsetih letih, ko je partizanska brigada napadla postojanko vaških straž v Grahovem ob Cerkniškem jezeru.
Balantič je začel poezijo pisati že kot osnovnošolec. V njej je tematiziral eksistencialna vprašanja, pogosto jih spremlja slutnja smrti, drugi izraziti pol njegove pesniške ustvarjalnosti pa pomenita erotična in ljubezenska poezija. Danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov.

Avtor literarnega dela: France Balantič,
režiser: Alen Jelen,
interpret: Matej Puc,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Zoran Crnkovič,
urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin,
produkcija leta 2010.

Avtor: Prvi

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin