Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 8.12.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Ob petkih se z glasbo spomnimo jubilejev različnih glasbenikov.

CLAUDE BÉNIGNE BALBASTRE: PIECES DE CLAVECIN, 1. KNJIGA
Čembalo: EVA DOLINŠEK

FRANTIŠEK XAVER DUŠEK: PARTITA V F-DURU ZA DVE OBOI, DVA ROGOVA IN FAGOT
PIHALNA SKUPINA EICHENDORFF

BOHUSLAV MARTINŮ: SONATA ŠT. 2 ZA VIOLONČELO IN KLAVIR
Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, klavir: ACI BERTONCELJ

PAUL LADMIRAULT: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR
Klarinet: ALOJZ ZUPAN, klavir: NADA OMAN

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

HELENA SKLJAROV: MEĐIMURSKA PJESMA
TROBILNI ANSAMBEL AKADEMIJE ZA GLASBO

MANUEL MARÍA PONCE: SONATA ZA KITARO ŠT. 3
Kitara: UROŠ BARIČ

VILKO UKMAR: EKSPRESIJE ZA KLAVIR (MEDITACIJA, RAZIGRANOST)
Klavir: ZDENKA NOVAK

Avtor: Vesna Volk

Angleški pesnik in pisatelj Walter John de la Mare je živel med letoma 1873 in 1956. Njegova najbolj znana dela sodijo v otroško in mladinsko literaturo, pisal pa je tudi za odrasle. Njegovo pesem z naslovom Ob slovesu je prevedel Marjan Strojan. Leta 2010 jo je interpretiral dramski igralec Jože Mraz.

Avtor: Ars

Ob dnevu finske glasbe se posvečamo skladateljem iz te države. Dan je pravzaprav obletnica rojstva največjega finskega skladatelja Jeana Sibeliusa, zaradi njegovega pomena za razvoj finske glasbe in njej lastnega glasbenega jezika pa so današnji dan razglasili kar za dan finske glasbe.

EINOJUHANI RAUTAVAARA: SONET
Klarinet: KULLERVO KOJO, klavir: JUHANI LAGERSPETZ

JEAN SIBELIUS: SIMFONIJA ŠT. 5 V ES-DURU, OP. 82
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: EN SHAO

MAGNUS LINDBERG: IGRA JEZIČKOV
Harmonika: KLEMEN LEBEN

BERNHARD HENRIK CRUSELL: CONCERTINO ZA FAGOT V B-DURU
Fagot: ALEKSANDAR RANISAVLJEV, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ

OSKAR MERIKANTO: PESEM HREPENEČE DEŽELE in ZAHVALJUJOČ BOGU
TAPIOLA SINFONIETTA, TAPIOLSKI ZBOR, orgle: MATTI VAINIO, zborovodji: ERKKI KALEVI POHJOLA in KARL ALA PÖLLÄNEN, dirigent: JORMA PANULA

ERKKI GUSTAV MELARTIN: MARJATTA, OP. 79, LEGENDA IZ KALEVALE ZA SOPRAN IN ORKESTER
Sopran: SOILE ISOKOSKI, FINSKI RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: HANNU LINTU

AARRE MERIKANTO: KONCERT ZA VIOLONČELO ŠT. 2 V D-MOLU
SIMFONIČNI ORKESTER FINSKEGA RADIA, violončelo: JAN ERIK GUSTAFSSON, dirigent: SAKARI ORAMO

ERIK BERGMAN: SANJE ZA OTROŠKI ZBOR, OP. 85
1. ODMEVI
2. SAMOTA
TAPIOLSKI ZBOR, dirigent: OSMO VÄNSKÄ

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

V sklepni oddaji cikla, ki ga namenjamo Petru Iljiču Čajkovskemu, se bomo dotaknili njegovih komornih in sakralnih del.

Avtor: Klemen Golner

11:00
Poročila

V preteklih mesecih smo bili priča nekaterim izraelskim in ruskim političnim poigravanjem z mislijo o uporabi jedrskega orožja. Moskva se je umaknila iz dveh pomembnih pogodb, Rusija, Združene države Amerike in Kitajska pa v izjemno zaostrenih medsebojnih odnosih modernizirajo območja nekdanjih jedrskih poskusov. Udeleženci drugega srečanja podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki se je v petek končal v New Yorku, so zato devet jedrskih držav vnovič pozvali, naj se odpovedo tako jedrskemu orožju kot teoriji o njegovi moči odvračanja od spopadov.

Avtor: Rajka Pervanje

FInski otroški zbor Tapiola je leta 1963 ustanovil Erkki Pohjola. V zboru pojejo pevci stari od devet do osemnajst let, ki se s pomočjo dobre vokalne tehnike z lahkoto prilagajajo različnim glasbenim slogom. Na njihovem repertoarju so redno tudi dela sodobnih finskih skladateljev. Med njimi sta Gramatična suita, op. 28 Aulisa Sallinena in skladba A za šest inštrumentalistov, štiri soliste, dva bralca in zbor Ollija Kortekangasa.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Skladateljica je diplomirala iz študijev kompozicije in glasbene teorije ter klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2011 je končala še podiplomski magistrski študij iz glasbene teorije pri profesorju Pavlu Mihelčiču. Več let je bila članica svetovno priznanega mladinskega zbora Carmina Slovenica ter se izobraževala tudi iz solo petja. Bila je Zoisova štipendistka, za svoja komorna dela je leta 2005 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njen skladateljski opus obsega solistična, zborovska, komorna, orkestralna dela in opero, pa tudi skladbe za pihalni orkester, big band in druge zasedbe lahkotnejših zvrsti. Urška Orešič Šantavec deluje kot skladateljica, aranžerka, pianistka, korepetitorka in pevka različnih glasbenih žanrov. Zaposlena je kot profesorica glasbeno-teoretskih predmetov in klavirja na Prvi gimnaziji v Celju in Glasbeni šoli Celje. Poslušali bomo šest njenih žanrsko raznovrstnih skladb, napisanih za različne zasedbe.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

V kinematografih si lahko ogledamo novi film Christiana Petzolda Rdeče nebo in Srečno naključje, prvi film, ki ga je sloviti Woody Allen posnel v francoščini. Pogovarjali se bomo z Amirjem Muratovićem, režiserjem dokumentarca Ars, ki je nastal ob 60. obletnici 3. programa Radia Slovenija. Poleg tega bomo poročali o tem, kaj vas pričakuje na 39. festivalu filma LGBT. Vabljeni k poslušanju.

Avtor: Tesa Drev Juh

Veliki dobrodušni velikan Roalda Dahla velja za eno najbolj priljubljenih zgodb v britanski otroški literaturi že od njene objave leta 1982. Zgodbo je leta 2016 na veliko platno postavil Steven Spielberg, glasbo zanjo pa je spisal John Williams.

Avtor: Tina Ogrin

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.

Avtor: Aleksander Čobec

Patogene bakterije predstavljajo danes vse večjo nevarnost. Na antibiotike se prilagajajo hitreje, kot zmoremo razvijati nove. Smo kar v črni dobi odkrivanja antibiotikov, pravi prejemnica Zoisovega priznanja prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Kljub temu se vztrajno išče nove spojine, ki bi bile kos zahtevni nalogi. Lucija Peterlin Mašič je odkrila nove učinkovine, ki veliko obetajo, predvsem ker že s svojo zasnovo onemogočajo razvoj odpornosti pred bakterijami. Toda pot od obetavne učinkovine do zdravila je dolga.
Prav tako dolga pa utegne biti pot, preden nas v okolju ne bodo več obkrožali bisfenoli, znani hormonski motilci. Nadomestki najbolj znanega med njimi, bisenola A, niso nič varnejši za naše zdravje, kažejo raziskave, resnična težava pa je kombinacija vseh škodljivih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni.

Avtor: Nina Slaček

Godalni kvartet Consone je mlada britanska zasedba, ki se prvenstveno posveča klasičnemu repertoarju, poseben poudarek pa člani zasedbe dajejo historični izvajalski praksi. Kvartet je nastopil 10. oktobra v cerkvi St. Martin-in-the-Fields v Londonu, kot gosta sta nastopila še violistka Renée Hemsing in violončelist Guy Fishman. Na sporedu koncerta so bili Godalni kvartet št. 52 v Es-duru Josepha Haydna, Godalni sekstet Mostovi Königsberga Gavina Bryarsa in Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36 Johannesa Brahmsa.

Avtor: Marko Šetinc

Kakšne so manifestacije čutenja v sodobni družbi in kako se izražajo na področju fotografije in novih medijev, poskuša predstaviti razstava Jokati je okej!, ki je na ogled v Umetnostni galeriji v Mariboru. Na njej enajst umetnic in umetnikov iz mednarodnega prostora obravnava občutke, kot so frustracija, tesnoba in nezadovoljstvo. Razstava v izhodišču zajema iz 12. festivala Organ vida z naslovom No Tears Left to Cry, ki je bila leta 2022 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. O konceptu in delih razmišljata kustos Lovro Japundžić in umetnica Sonja Vulpes.

Avtor: Aleksandra Saška Gruden

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ...

Je pa v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju poudaril že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno.

Bralec: Željko Hrs
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Orkester Slovenske filharmonije je gostil švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, na sporedu pa so bile tri glasbene umetnine. V prvem delu sta zazvenela: izbor stavkov iz dveh suit Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in Preludij k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja. Drugi del je bil posvečen mogočnemu simfoničnemu delu – Slikam z razstave Modesta Musorgskega v orkestraciji Mauricea Ravela.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Predvajamo posnetek s koncerta, v sklopu katerega je Švedski radijski zbor izvedel poslednje delo Svena-Davida Sandströma Sonete teme in ljubezni za pozavno, glas in mešani zbor (Sonnets of Darkness and Love). Posnetek je nastal v Berwaldovi dvorani v Stockholmu 29. oktobra lani. Dan za tem bi namreč Sandström, ki je desetletja tesno sodeloval z zborom, dopolnil 80 let. Švedski radijski zbor pod vodstvom latvijskega dirigenta Kasparsa Putniņša je nastopil s priznanim švedskim jazzovskim pozavnistom in pevcem Nilsom Landgrenom in se s poustvaritvijo Sonetov teme in ljubezni poklonil leta 2019 preminulemu skladatelju.
Sandström je skladbo zasnoval leta 2018, po naročilu Mogensa Dahla, danskega dirigenta in ustanovitelja Komornega zbora. Načrtovano je bilo, da znameniti jazzovski pozavnist in pevec Nils Landgren delo izvede s Komornim zborom Mogensa Dahla. V procesu snovanja pa je sodeloval tudi pevec in umetniški svetovalec omenjenega zbora Jakob Holtze, ki je izbral besedila – odlomke iz Visoke pesmi, Shakespearjeve in Lorcove sonete ter Nietzschejevo pesem. Sandströmovo delo je torej uglasbena zakladnica izbrane poezije, v katerem na popolnoma svojstven način občuteno spaja jazzovske prvine s klasično vokalno umetnostjo.

Avtor: Maruša Frelih

Jaroslav Hasek (1883–1923) je v številnih humorističnih in satiričnih novelah smešil meščanske življenjske ideale in literarne vzore svojega časa. Eden najslavnejših in žlahtno humornih odmevov na prvo svetovno vojno so prigode Dobrega vojaka Švejka. V ciklu Na valovih humorja objavljamo, kako je Švejk preživel noč v garnizijskem arestu.

Prevajalec Jože Zupančič,
interpret Jernej Kuntner,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2015.

Avtor: Ars

Predstavili bomo glasbo bobnarja Phillyja Joeja Jonesa. Imel je svojevrsten smisel za humor, ki se je z leti samo še poglabljal. Prislužil si je sloves razposajenega šaljivca, bil je priljubljen in vsi so bili radi v njegovi družbi. Seveda pa je bil tudi izjemen bobnar in avtor nekaterih zelo uspelih skladb.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 08.12.2023 12:05:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt