Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila leta 1830. Pesniti je začela že zelo zgodaj, pri sedmih letih. Prvo pesniško zbirko je izdala pri šestnajstih, prvo revijalno objavo je imela dve leti pozneje ter postala takoj izjemno priljubljena. Svoj sloves je ohranila do smrti leta 1894, nekatere odlike njenih verzov pa so se izrazile šele pozneje. Pisala je romantično religiozno in bivanjsko poezijo, pomemben del njenega ustvarjanja so pesmi za otroke. Pesem Navkreber je prevedel Boris A. Novak; interpretacija: Nina Valič.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih (34) letih.

Avtor: Klemen Golner

Mateja Bajt je kljunasto flavto študirala na univerzi za glasbo na Dunaju pri Hansu Maríi Kneihsu na koncertni in pedagoški smeri. Leta 1994 je diplomirala iz glasbene pedagogike in leta 1997 z enoglasno odliko sklenila magistrski študij na koncertni smeri iz kljunaste flavte. Za izjemno uspešnost je prejela nagrado avstrijskega Ministrstva za znanost. Leta 1998 je končala tudi izredni študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi. Umetnica nastopa kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov ter koncertira v Slovenji in drugod po Evropi.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na sporedu: Jean Sibelius: Pelleas in Melisanda, op. 46 in suita Karelia, op. 11.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Avtor: Ars

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je trenutno na ogled predstava Paradiž, katere avtor je italijanski režiser Mateo Spiazzi. Dogajanje je postavljeno v slovenski dom starejših občanov v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci nosijo ves čas predstave. Mateo Spiazzi ni neznanec slovenskih odrov. Doslej je režiral že kar nekaj predstav v ljubljanskem in mariborskem lutkovnem gledališču in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Specializiran je za delo z maskami. Podobne predstave, kot je Paradiž, je režiral že po vsem svetu, zdaj pa je to gledališko poetiko prvič predstavil v SLG Celje. Z režiserjem se je nekaj dni pred premiero pogovarjala Ana Rozman.

Avtor: Ana Rozman

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 5. novembra v Berlinski filharmoniji pod vodstvom ruskega dirigenta Maksima Emeljaničeva izvedel Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa in Prvi violinski koncert v a-molu Dmitrija Šostakoviča, ki ga je poustvarila solistka Vilde Frang.

Avtor: Polona Kovačič

Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … V sproščenem in prijetnem pogovoru je povedal, kako je s Tomažem Šalamunom prevajal njegovo poezijo, kaj bi nam lahko novega odkrilo pozorno branje romana Lojzeta Kovačiča Prišleki in kako bi prepričal ameriškega založnika v izdajo trilogije Mladost pri Svetem Ivanu Vladimirja Bartola. Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Oddajo ponavljamo ob nedavni podelitvi naziva častni senator Univerze v Ljubljani, ki ga je je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel prof. dr. Michael E. Biggins.

Avtor: Aleksander Čobec

Prvo decembrsko oddajo Zborovska glasba posvečamo mladinskemu zboru Rodolfus. Tega je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil Ralph Allwood. Z njim je redno koncertiral po Veliki Britaniji in Evropi ter izdal več kot deset zgoščenk. Nekatere izmed njih hranimo tudi v arhivu Radia Slovenija in v tokratni oddaji vam predstavljamo leta 2010 izdan album A Choral Christmas, Zborovski božič.

Avtor: Tisa Mrhar

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ...

Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno.

Bralec: Željko Hrs
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Avtor: Alen Jelen

Simfonični orkester nadaljuje cikel Kromatika in hkrati sodelovanje z dirigentom Davorinom Morijem. Na programu bosta deli dveh ruskih romantikov. Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova bo izvedel mladi slovenski pianist Tim Jančar, ki je končal podiplomski študij na univerzi Mozarteum v Salzburgu, zdaj pa se izpopolnjuje na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. V drugem delu bodo zazvenele Slike z razstave Musorgskega v Ravelovi orkestraciji.

Avtor: Primož Trdan

Tokratni Literarni večer je ob avtorjevem 70. jubileju posvečen pesniku, dramatiku, prevajalcu, literarnemu teoretiku in profesorju Borisu A. Novaku. Prisluhnete lahko izboru pesmi iz monumentalnega dela, epa v treh knjigah Vrata nepovrata in tudi samemu avtorju. Vrtnar besed, kot pesnikom pravi sam, v več kot 40 000 verzih, večinoma povezanih v tercine, priklicuje lirične pokrajine sedanjosti in preteklosti, govori o mrtvih, živih in tistih, ki jih obuja v spominu. Kot v spremni besedi tretjega dela zapiše Janez Vrečko: "Pred nami kljub resničnim podatkom torej ni zgodovinopisje, ampak zgodbovinopisje."

Interpreti Pavel Ravnohrib, Tomaž Gubenšek in Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Miha Jaramaz in Sonja Strenar,
urednik Marko Golja,
režiser Igor Likar,
posneto leta 2013.

Avtor: Ars

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

O svetem Miklavžu, dobrodelnem škofu iz Myre v Mali Aziji, je napisanih veliko legend. Ena izmed njih pripoveduje, da je svetnik nekoč posekal drevo, posvečeno boginji Diani, pa se mu je hudič hotel maščevati tako, da je romarjem, ki so se vozili z ladjo k Miklavževi cerkvi, podtaknil čarobno olje, s katerim bi cerkev zrušili. A na poti se jim je prikazal Miklavž, jim vse pojasnil in ukazal vreči olje v morje. Zgodba je bila večkrat tudi upodobljena, nanjo pa se nanašajo tudi obredne ljudske pesmi z naslovom sv. Miklavž in hudoba. Najpogosteje jih pojejo ali uporabljajo ko molitve. V Štrekljevi zbirki slovenskih ljudskih pesmi je zapisanih več različic s Primorske, ki se med seboj tudi vsebinsko razlikujejo. Nekaterim lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.

Interpretirata Medea Novak in Nejc Cijan Garlatti,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Leto nastanka 2014.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin