Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 4.12.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajali bomo Menuet iz dela A Downland suite Johna Irelanda, Pastoralo za orgle v C-duru Františka Xaverja Brixija, Concerto grosso v F-duru, op. 6, št. 9 Arcangela Corellija, Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, K 581 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Fantazijo na temo stare angleške pesmi 'Greensleeves' Ralpha Vaughana Williamsa.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na sporedu so Variacije na izvirno temo v As-duru za klavir štiriročno, op. 35, D. 813 Franza Schuberta in Concertino za klarinet in orkester št. 1 Anteja Grgina (solist Mate Bekavac).

Avtor: Mihael Kozjek

Vodilni nemški simbolist Stefan George – rodil se je leta 1868, umrl pa 4. decembra leta 1933 – je zagovarjal poduhovljeno umetnost in pesništvo kot eterično lepoto. Pisal je cikle s simboličnimi liki v estetiziranih pokrajinah ter gojil kult oblike in stilizacijo. Pesem z naslovom Ti čist je prevedel Kajetan Kovič; interpretira jo dramski igralec Uroš Potočnik.

Avtor: Ars

Na sporedu Ljubezenska pesem iz niza 6 skladb za klavir, op. 7 Josefa Suka, rapsodija za violončelo in orkester Kol nidrei Maxa Brucha, Chopinov Nokturno št. 2 v Es-duru, op. 9/2, orkestrska suita št. 1 iz Bizetove scenske glasbe k igri Arležanka, Koncert za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa, simfonična pesnitev Na morski obali Arnolda Baxa in Kvintet za klavir in godala Petra van Anrooyja.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.

Avtor: Klemen Golner

11:00
Poročila

V današnji oddaji boste slišali skladbe Igorja Lumperta. Je izjemno dobro izobražen džezovski glasbenik odprtega duha, pogumno naklonjen svetu raznovrstnih zvokov in izjemno komunikativen. V zadnjem času vodi različne lastne zasedbe, v katerih igrajo ugledni ameriški in evropski džezovski glasbeniki. Igra predvsem sodobno džezovsko avtorsko glasbo. Velja za enega najbolj samosvojih slovenskih glasbenikov. Večino časa preživi v tujini, vse samostojne albume je posnel v družbi svetovno priznanih, predvsem ameriških džezistov. Igor Lumpert bo s svojo novo zasedbo I'm The Spirit Of The Earth v petek, 8. decembra, nastopil v Skalni dvorani Ljubljanskega gradu. Tokrat bodo z njim pianist Leo Genovese, basist Masa Kamaguchi in bobnar Jeff Williams.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Letos je minilo 30 let od smrti akademika fizika Antona Peterlina, ki je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi raziskovalni inštitut; ta se je ob vselitvi v nove prostore na Viču leta 1952 preimenoval v Institut Jožefa Stefana. Leta 1984 je bil sogovornik Bojana Štiha na znamenitih Štihovih večerih v ljubljanskem Cankarjevem domu, govorila sta tudi o znanosti in človekovem blagru. Štih je Peterlina povprašal o mestu znanosti v takratni slovenski družbi in državi. Njun pogovor je za Peterlinov zbornik pred leti prepisala Vesna Arhar Štih, skrajšan izbor pa je za oddajo pripravil Goran Tenze. Pred desetimi leti sta ga prebrala Nadja Jarc in Igor Velše.

Avtor: Ars

Francozinja Henriette Renié je bila tudi odlična harfistka in profesorica harfe.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo pri nas skoraj neznani francoski skladateljici Henriette Renié, ki je ustvarjala ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je leta 1956 v Parizu. Rodila se je prav tako v Parizu, harfo je študirala na pariškem glasbenem konservatoriju pri harfistu Alphonsu Hasselmansu, kompozicijo pa pri Théodorju Duboisu. Že s petnajstimi leti pa je imela prvi zelo uspešen solistični recital. Leta 1887 je kot harfistka prejela prvo nagrado ter nagradi za fugo in kompozicijo. Henriette Renié je napisala številne skladbe za harfo, med katerimi so: koncert za harfo, komorna dela, različne transkripcije za harfo in svetovno znana metoda igranja na harfo. Kljub nežni naravi je bila izvrstna in zelo prodorna harfistka. Pozneje je postala profesorica harfe in je vzgojila vrsto izvrstnih harfistov. Najprej boste slišali Kontemplacijo, ki jo je napisala za harfo solo, potem pa njen obsežni Trio za violino, violončelo in harfo, ki ga je napisala leta 1901 v štirih stavkih kot diplomsko delo na pariškem glasbenem konservatoriju. Predstavili ga bodo: francoski harfist Xavier de Maistre, violinistka Baiba Skride iz Latvije in nemški violončelist Daniel Müller-Schott, ki so marca 2015 nastopili v Unionski dvorani v Mariboru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Konec sedemdesetih let je osrednji kitajski časopis objavil: »Zveza komunistov Jugoslavije je univerzalno resnico marksizma v Jugoslaviji spravila v konkretno prakso ter ustanovila in razvila socialistični sistem samoupravljanja, primeren za tamkajšnje razmere. Kitajsko ljudstvo čuti iskreno veselje in globok navdih ob vsakem dosežku revolucije in graditve jugoslovanskega ljudstva.« Čeprav so v tem obdobju tudi jugoslovansko vodstvo označevali za enotno, inteligentno in celo herojsko, so bile recimo dve desetletji prej njihove oznake skoraj popolno nasprotje tega: jugoslovanski voditelji so bili zanje izdajalci, ki so se odrekli revoluciji, agenti imperializma, sovražniki in huligani.
Te vse prej kot enopomenske jugoslovansko-kitajske odnose, ki so med hladno vojno večkrat zanihali iz ene skrajnosti v drugo, obravnava zbornik v angleščini z naslovom China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking, torej: Kitajska, Jugoslavija in socialistično ustvarjanje sveta, ki je nedavno nastal v okviru raziskav jugoslovanske neuvrščenosti v primerjalni perspektivi v Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Prav ob tej knjigi se bomo v tokratni Ars humani spraševali, zakaj so odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko doživljali tolikšna nihanja; kaj nam ta povedo o notranje- in zunanjepolitičnem razvoju obeh držav, ki sta imeli kljub radikalni razliki v moči in velikosti tudi precejšen globalni vpliv, ter kako nam ta zgodba dveh stranskih udeležencev hladne vojne lahko razkrije nekatere plasti tega konflikta, ki jih ob nenehnem osredotočanju na velesile po navadi spregledamo. V studiu pozdravljam tri zgodovinarje, ki so sodelovali pri omenjenem zborniku, akademika dr. Jožeta Pirjevca in dr. Jureta Ramšaka z Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, kitajsko perspektivo pa nam bo pomagal osvetliti gost iz tujine, Zhou Yuguang, doktorski študent na univerzi v Münchnu.

Avtor: Alja Zore

V tretji iz niza štirih oddaj, v katerih predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Slovenske vojske in Johana de Meija, bomo predstavili z zunajglasbenim programom prežeto koncertantno delo za violončelo in pihalni orkester, ki ga je Johan de Meij naslovil Casanova. De Meij je hotel vanj vključiti glasbeni hommage enemu svojih najljubših skladateljev – Giacomu Pucciniju. Vendar ga je navdih popeljal še dlje, zato je zložil obširno koncertno delo programske narave, ki mu je morda še najbližji glasbenooblikovni zgled Straussov Don Kihot. Skladba je posvečena drugemu, prav tako slavnemu Giacomu – velikemu pustolovcu, politiku, zarotniku, vohunu in vročemu ljubimcu Casanovi. Kot boste med poslušanjem sami dognali, je de Meij v glasbenem smislu zares ustvaril hommage Pucciniju, zahtevnost solističnega parta pa popolnoma ustreza zahtevam koncerta, le da je tokratna skladba razdeljena na osem programskih točk. Kot solist se je predstavil izvrstni japonski violončelist in dirigent Yuki Ito.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Je Tavčarjevo Cvetje v jeseni še vedno zanimivo? Režiser Klemen Markovčič pravi, da je, saj živimo dlje in je zato tema ljubezni v starejšem obdobju vedno bolj aktualna. V nizu branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v Odprti knjigi na Arsu prihaja na vrsto prav ta povest. Mi pa bomo tokrat pretežno gledališki, posvetili se bomo predstavi, ki so jo uprizorili v Stari mestni elektrarni. Fun Fact, Zanimivo dejstvo so soustvarili umetniki kolektiva Beton Ltd. in talinskega gledališča Kanuti Gildi SAAL. In namig: Oziranje nazaj, v spomin, je nenavadna izkušnja. Ocenjujemo še predstavi Šolski zvezek v Lutkovnem gledališču Ljubljana in Sneženo sestro v Mini teatru.

Avtor: Žiga Bratoš

Decembra lani je v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije zvenel koncert iz cikla GM-Oder Glasbene mladine Slovenije, na katerem je nastopil kitarist Leon Ravnikar. Predstavil je pisan spored; program se je začel v baroku in končal s sodobno glasbo.
Leon Ravnikar se je izobraževal na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju, na kateri je njegov profesor Nejc Kuhar. Kitaro je sicer začel igrati v glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 ob mentorju Denisu Kokalju in se potem pri njem izobraževal osem let. Kmalu je dosegel izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je uspešen tudi kot študent, poleg tega pa je še prejemnik Škerjančeve nagrade ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet.

Johann Sebastian Bach: Sonatina za violino solo št. 3, BWV 1005, Largo
Joaquin Rodrig: Trije španski plesi, Fandango
Giulio Regondi: Introdukcija in caprice, op. 23
Miguel Llobet: Amelijin testament, Materin otrok
Astorja Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu, Poletje in Zima
Nejc Kuhar: 12 Preludijev (1-5) in Scherzo en skai

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Pet rapsodij, ki so jih pretežno na ljudske teme zložili Matija Bravničar, Danilo Bučar, Marijan Lipovšek, Jani Golob in Pavle Mèrku: Belokranjska rapsodija za veliki orkester, Žumberška rapsodija, Rapsodija št. 1 za violino in orkester, Slovenska rapsodija in Ali sijaj, sijaj, sonce, slovenska rapsodija za godala.

Avtor: Mihael Kozjek

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ...

Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (rojen je bil leta 1851, umrl pa je 1923.) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju predstavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno.

Bralec: Željko Hrs
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.

Avtor: Alen Jelen

Pesnik, dramatik, prevajalec in esejist Ivo Svetina je ustvaril obsežen literarni opus. Njegov esej Smo res narod knjige? je izšel v reviji Pogledi leta 2015.

"Ta država, ta bleda mačeha, ima seveda vrsto ,instrumentov', da ,pomaga' knjigi. Najprej pa mora pomagati avtorjem, da bodo preživeli, saj brez njih ni knjige. Občutno, ne le za nekaj odstotkov, naj poveča sredstva za subvencije in za nakup knjižničnega gradiva; če ji že ni, ko je bil za to čas, uspelo v bruseljskem birokratskem blodnjaku izboriti, da knjiga v Sloveniji ne bi bila obdavčena, naj vsaj zniža davek nanjo (na recimo 3,5 odstotka), da ne bi pobrala z davkom na knjigo več sredstev, kot jih da v obliki subvencije (!); to je verjetno res eden zadnjih reliktov socializma. Subvencionirane knjige naj ne bi bile neobdavčene – s tem bi se med ,poslovnimi subjekti', ki se v Sloveniji ukvarjajo z založništvom in jih je kar 500 (!) – podatek iz leta 2012 – sicer ustvarjala neenakost oz. bi bili privilegirani tisti, ki so že tako ali tako privilegirani, a ta predlog se zdi kljub vsem pomislekom dovolj razumen, saj izhaja iz dejstva, da država obdavči subvencije, ki jih sama namenja knjigi."

Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Listov iz spominske knjige Tomaža Habeta v izvedbi oboista Mateja Šarca in članov Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Simona Krečiča. Tonski mojster eseja je Vojko Kokot, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

19:58
Poigra

»Pri vsem, kar zaigra, slišim nekaj, česar še nikoli nisem slišal.« Tako pravi dirigent Paavo Järvi o nizozemski violinistki Janine Jansen. Zdi se, da violinistka vedno igra iz trenutka; ne podaja standardnih verzij del, ampak zelo osebne, enkratne, saj lahko že ob prihodnji izvedbi zvenijo čisto drugače. Tokrat bo prevzela solistično vlogo v Serenadi po Platonovem "Simpoziju" Leonarda Bernsteina: gre za delo o ljubezni, ki je za violinistko brez dvoma tudi ljubezen do glasbe.
Poslušali bomo še štiri simfonične meditacije Vnebohod Olivierja Messiaena in Simfonijo št. 3 v d-molu Antona Brucknerja, kot jih je 5. novembra lani na koncertu izvedel orkester Tonhalle iz Züricha.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Naključno srečanje dveh neznancev vodi v pogovor, v katerem nam nobelovec Pirandello razkriva svoje razmišljanje o minljivosti vsega bivajočega, s tem pa tudi o neizmerni lepoti ter dragocenosti vsakega življenjskega trenutka.

Režiser: Gregor Tozon
Prevajalka: Tita Simoniti
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Človek s cvetom v ustih – Tone Gogala
Čakajoči potnik – Jožef Ropoša

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Avtor: Kaja Novosel

22:35
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Literarni nokturno prinaša nekaj pesmi nemškega pesnika Stefana Georgeja, ki je živel med letoma 1868 in 1933. V navezavi na simboliste je v svojih pravilnih verzih, polnih poglobljene liričnosti, segal h grškim klasikom. Zagovarjal je larpurlartizem in se tako upiral sodobnemu realizmu.


Prevod Kajetan Kovič,
interpretacija Danijel Malalan,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
ton in montaža Mirko Marinšek,
režija Jože Valentič.
Redakcija Tadeja Krečič in Staša Grahek (ponovitev).
Posneto leta 2011.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili nadarjenemu džezovskemu pianistu Gregoryju Privatu, ki je po rodu iz Martinika, sodeluje pri projektih Larsa Danielssona in niza tudi samostojne albume. Zadnji – Yonn – je solističen. Privat bo 9. decembra nastopil v bližnjem italijanskem mestu Sacile.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 04.12.2023 13:25:08

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt