Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 2.12.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Brechtova preprosta, a učinkovita protivojna pesem je (žal) vedno aktualna. Prevedel jo je Ervin Fritz, interpretiral jo bo Pavle Ravnohrib.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Ko se v mestih prižgejo praznične luči, se pogosto ozremo na leto, ki se izteka. V tokratni oddaji bomo tako predstavili intervju z Mihelo Jagodic, producentko za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Že več kot dvajset let bedi nad ljubiteljskim zborovstvom v Sloveniji. To usmerja z organizacijo številnih prireditev in izobraževanja, ukvarja pa se tudi z založništvom. V pogovoru z Mihelo Jagodic smo se posvetili nekaterim najpomembnejšim projektom Javnega sklada v letošnjem letu in se pozanimali o načrtih zborovskega resorja za leto 2024.

Avtor: Tisa Mrhar

11:00
Poročila

Slikar Herman Gvardjančič o svojem delu pravi, da gre za zgodbo o človeku, čeprav figure pri njem skoraj ne najdemo. O ljudeh in o sebi pripoveduje s podobami iz narave. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno slikarsko ali risarsko potezo. Bliža se abstrakciji, a se od nje tudi odmika. Zanimajo ga človekovi občutki. S Hermanom Gvardjančičem, ki je nedavno dopolnil 80 let, se je na začetku leta, pred podelitvijo letošnje Prešernove nagrade, pogovarjala Iza Pevec.

Avtor: Iza Pevec

Turčija je dežela z burno zgodovino, ki je pustila sledi tako v njeni geografski kot tudi kulturni podobi. Veliko področje je, z različnimi obrazi kulture, to se kaže tudi v njeni glasbi. Del raznovrstnosti tega prostora spoznavamo ob posnetkih tradicionalne glasbe, tokrat pretežno ljudske, ne klasične; to je spet poseben zvočni svet. Poslušamo glasbo iz različnih pokrajin, od notranjosti Anatolije pa do obalnih ob Črnem morju, tako vokalno kot tudi instrumentalne plesne melodije.

Avtor: Tomaž Rauch

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

13:00
Poročila

Dan pred Prešernovim rojstnim dnem in tem veselim dnevom kulture, gledamo v Kulturni panorami v bližnjo in daljno preteklost, ki nam jo prinašajo Muzej za arhitekturo in oblikovanje z razstavo o Edvardu Ravnikarju, Dolenjski muzej z arheološko razstavo Življenje na tej in oni strani o Novem mestu pred 3.000 leti, pa Mariborski Pokrajinski muzej z monografijo in razstavo o 120-letnem razvoju ustanove. Potekali so štirideseti Dnevi arhitekture v Portorožu, ljubljanski univerzi pa je uspelo akreditirati doktorski študijski program umetnost pri nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu.

Avtor: Ars

14:00
Poročila
14:05
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Potem ko se po častnem gostovanju Slovenije v Frankfurtu postavlja vprašanje, kako nadaljevati prodajo slovenskih knjig v tujino, je Carlo Carrenho jasen: najrazličnejši ukrepi ne pomagajo veliko, če založniki ne delujejo enotno. Za majhne knjižne trge, kot je slovenski, je to še pomembnejše. Carlo Carrenho je svetovalec v založništvu v desetih državah, ta hip živi na Švedskem. Na svoji poklicni poti se osredotoča na digitalizacijo in nove poslovne modele. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako se lahko majhni knjižni trgi otresejo potisnjenosti na obrobje, ker pravila na svetovnem trgu postavljajo največji. Opisal nam je tudi značilnosti nekaterih knjižnih trgov. Na Švedskem, ki se ponaša z visoko bralno kulturo, zvočne knjige zasedajo že 55 odstotkov trga. Na arabskem knjižnem trgu pa je komaj opaziti navzočnost elektronskih knjig.

Avtor: Aleksander Čobec

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Tudi tokrat se s Carlom de Incontrero sprehajamo med gozdnimi in vodnimi nimfami. Po Heziodu je kopnino in vode naseljevalo 3000 nimf, ki so utelešale življenje narave: čudovito lepe, izzivalne in izmikajoče se junakinje marsikdaj pogubnih ljubezenskih srečanj, predmet neizpolnjenega poželenja in strasti. Nimfe se pojavljajo v uglasbitvah besedil, ki izražajo skrajna čustva, od najgloblje bolečine do radostnega opoja. To povzdigovanje silovitih čustev je ena poglavitnih izraznih novosti baročnega obdobja, ki je imela nešteto odslikav tudi v naslednjih stoletjih, prav do današnjih dni. Za uvod bomo osvetlili delovanje manjšega glasbenega ansambla, sestavljenega samo iz žensk; ob koncu 16. stoletja je deloval na dvoru družine Este v Ferrari. Drugi del 9. oddaje iz cikla Na krilih pesmi namenjamo dvema znanima mitoma – tistemu o nimfi Aretuzi, ki se je spremenila v reko, in mitu o prelepem, a ošabnem fantiču Narcisu, v katerega je bila nesrečno zaljubljena nimfa Eho. Slišali boste glasbo Luca Marenzia, Luzzasca Luzzaschija, Claudia Monteverdija, Karola Szymanowskega, Stefana Bulfona, Aleksandra Čerepnina in Ryana Wiggleswortha.

Avtor: Mihael Kozjek

Švedska pisateljica, rojena leta 1972 v Stockholmu, je debitirala leta 2006 z lirično prozo Povest o otroku, temno, erotično ljubezensko zgodbo s Parizom kot kuliso. Za četrto knjigo Noč pa je leta 2022 prejela dve ugledni švedski nagradi: nagrado časnika Svenska Dagbladet za najboljše prozno delo in nagrado Vi. V delno avtofikcijski pripovedi se mati ob neskončnih ponovitvah spominja zgodnjega starševstva, drobcev iz vsakdanjega življenja, bolezni, pisanja. To je zgodba, ki pripoveduje o letih odraščanja, ločitvi, izčrpanosti in skrbi za otroke, predvsem pa je to zgodba o ljubezni.

Prevajalka: Lucija Stupica,
urednik oddaje: Vlado Motnikar,
igralka: Aja Kobe,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojster zvoka: Urban Gruden.

Režiser: Klemen Markovčič.

Oddaja je bila posneta novembra 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Opera o prekrščevalcih, ljubezni in sovraštvu.
Leta 1840 je Eugène Scribe izročil skladatelju libreta za operi Afričanka in Prerok. Čeprav se je Meyerbeer ukvarjal z obema partiturama hkrati, je najprej končal Preroka. Krstna predstava je bila leta 1849 v Le Peletierjevi dvorani, domovanju pariške opere, in skozi desetletja je bila nepogrešljiv del sporeda vseh velikih opernih hiš po svetu. Osrednja oseba opere – Jean – je v resnici živel kot Jan van Leiden, bil je prekrščevalec in je bil leta 1536 usmrčen.

Avtor: Dejan Juravić

Pesmi iz Heinejeve prve zbirke, ki je izšla leta 1827, so polne ljubezenskega hrepenenja in trpkega gorja.

Prevajalca: Kajetan Kovič in Štefan Vevar,
igralec Ivan Peternelj,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonski mojster Jure Culiberg,
režiser Klemen Markovčič.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 02.12.2023 12:15:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt