Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Obletnice bomo zaznamovali v prvi uri Glasbene jutranjice, tako kot vsak petek.

MAURICE GREENE: UVERTURA ŠT. 1 V D-DURU
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN

JEREMIAH CLARKE: SUITA V D-DURU, izbor stavkov
Trobenta: HAKAN HARDENBERGER, Orgle: SIMON PRESTON

FRANZ XAVER RICHTER: KONCERT ZA FLAVTO V E-MOLU
Flavta: ROBERT DOHN, SLOVAŠKI KOMORNI ORKESTER, Dirigent: BOHDAN WARCHAL

FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1
Ansambel MOZZAFIATO

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

ALOJZ SREBOTNJAK: SUITA IZ BALETA TROBENTA IN VRAG
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT

HENDRIK ANDRIESSEN: INTERMEZZI
Orgle: ALBERT DE KLERK

Avtor: Vesna Volk

Začel se je mesec veselja in pričakovanj, za druge mesec kupovanja daril, tretji morda živčno pogledujejo na koledar. Kako ga je nekoč začutil pesnik Milan Dekleva, pa bomo slišali v interpretaciji igralca Zvoneta Hribarja.

Avtor: Ars

Posvečamo se instrumentom, ki sestavljajo pihalni kvintet, in sicer bomo najprej prisluhnili samemu pihalnemu kvintetu, pozneje pa bo v solističnih vlogah zaigralo vseh pet glasbil, ki sestavljajo to komorno zasedbo. To so flavta, oboa, klarinet, rog in fagot.

FRANZ DANZI: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 V A-DURU, OP. 69
PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA

PETR EBEN: DUETTINI ZA VIOLINO IN HARFO
Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL, Violina: MIRAN KOLBL

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: KONCERT ZA FAGOT IN ORKESTER
Fagot: ZORAN MITEV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: LORIS VOLTOLINI

FRAN KORUN KOŽELJSKI: IZ DOMOVINE, ZA KLAVIRSKI TRIO
TRIO LORENZ

FRANCIS POULENC: SONATA ZA OBOO IN KLAVIR
Oboa: MAJA KOJC, Klavir: KLEMEN GOLNER

CLAUDE DEBUSSY / HENRI BÜSSER: MALA SUITA
KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MIHA ROGINA

HANS ERICH APOSTEL: SONATINA ZA SOLO ROG, OP. 39B
Rog: JOŽE FALOUT

JEAN FRANÇAIX: DVOJNI KONCERT ZA FLAVTO, KLARINET IN ORKESTER
Flavta: MILENA LIPOVŠEK, Klarinet: JOŽE KOTAR, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: BENOIT FROMANGER

Avtor: Vesna Volk

Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.

Avtor: Polona Gantar

Na Nizozemskem je prepričljiva zmaga desničarskega politika Geerta Wildersa, ki je na parlamentarnih volitvah zbral zajeten, skoraj četrtinski delež volilnih glasov, sprožila pravi politični potres, ki je močno stresel tudi ustanove Evropske unije. Politični veteran z najdaljšim parlamentarnim stažem na Nizozemskem, ki bi zaprl mošeje in islamske šole, prepovedal Koran, močno omejil priseljevanje ter dodeljevanje azila, državo odpeljal iz Evropske unije in ustavil nizozemsko dobavo orožja Ukrajini, je po desetletju politične osame najverjetnejši kandidat za sestavo nove tamkajšnje vlade. Kdo bi šel z njim v koalicijo? Kaj bi njegova vlada pomenila za vlogo in vpliv Nizozemske na evropskem političnem parketu? Je njegova zmaga veter v jadra drugim evropskim desničarjem in preroško znamenje pred evropskimi volitvami?

Vsebina je del projekta I know EU/Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Avtor: Mojca Širok

Na Nizozemskem je prepričljiva zmaga desničarskega politika Geerta Wildersa, ki je na parlamentarnih volitvah zbral zajetni, skoraj četrtinski delež volilnih glasov, sprožila pravi politični potres, ki je močno stresel tudi ustanove Evropske unije. Njegova Stranka za svobodo (PVV) bo imela v 150-članskem parlamentu predvidoma 37 sedežev, dvanajst več kot drugouvrščena koalicija zelenih in laburistov nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa. Doslej vodilna desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) je s sedežem manj pristala na tretjem mestu. Dilan Yeşilgöz, ki je vodenje VVD prevzela julija po odstopu dosedanjega premiera Marka Rutteja, je že napovedala, da stranka, ki je bila trinajst neprekinjeno na oblasti, v Wildersovi vladni koalciji ne bo sodelovala. Kaj je povzročilo volilni preobrat, ki ga nobene ankete niso napovedovale?

Avtor: Mojca Širok

Riba na topolu poje je vokalno instrumentalno delo Alda Kumarja, ki ga je napisal ob poslušnju Idrijce in premišljujoč o legendi, ki jo poznajo v Spodnji Idriji. Ta pripoveduje, kako so nekoč dekleta hodila na bregove Idrijce, da bi v vodi zagledala svoje ženine. A v vodi so poleg svojih obrazov videla le topole, vmes je zaplavala le kakšna riba. Ker so ob druženjih ob reki dekleta tudi prepevala, se jim je zdelo, da tudi ribe ob topolih pojejo. Delo je Aldo Kumar namenil za otroški in mladinski zbor ter orkester, zasnoval ga je v treh stavkih: Rosa, Tiha je reka in Nov je dan.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. 4. julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu. To je bilo leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.

Avtor: Tjaša Krajnc

V teku je jubilejna, 20. izdaja Animateke. Festival, posvečen produkciji animiranih filmov z vsega sveta, se letos obrača v zgodovino kolažne tehnike, posvetimo pa se tudi glavnemu tekmovalnemu programu, jagodnemu izboru in še čemu. Med drugim lahko slišite tudi recenzijo novega filma Nejca Gazvode Vzornik.

Avtor: Žiga Bratoš

Tokrat se bomo v oddaji potopili v globine morja. Peter Bencley je leta 1974 napisal napeti roman z naslovom Jaws (Žrelo), ki pripoveduje o velikem ljudožerskem belem morskem volku. Krvoločna zgodba je zelo pritegnila režiserja, scenarista in producenta Stievena Spielberga, da je leto dni pozneje že snemal istoimenski triler. Spielberg je k sodelovanju povabil skladatelja Johna Williamsa, in ko mu je ta svojo glasbeno zamisel prvič predstavil, in to samo z igranjem dveh tonov na klavirju, naj bi se Spielberg sprva le smejal. Mislil je, da gre za šalo. Pozneje pa je režiser le priznal, da bi bil brez Williamsove glasbe film le pol toliko uspešen.

Avtor: Alma Kužel

Je eden najuglednejših jazzovskih pozavnistov, komponira in predava na univerzi. Glasba na plošči Big Band Record se premika vse od klasičnega orkestralnega jazza, svobodne improvizacije in tretjega toka.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Tokratna oddaja je namenjena gledališkim premieram. Posvečamo jo premieri grenke komedije Paradiž italijanskega režiserja Mattea Spiazzija v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor pričakujemo premiero operete Planinska roža slovenskega skladatelja Radovana Gobca. Na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani bo premiera uprizoritve Fun Fact (Zanimivo dejstvo), nastale v sodelovanju z estonskimi ustvarjalci. Nekaj besed namenjamo tudi otroški predstavi Snežena sestra v Mini teatru in performansu Atwoodovo padalo v Anton Podbevšek Teatru. Vabljeni k poslušanju.

Avtor: Ana Lorger

Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti.
Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je za svoje delo prejel Zoisovo priznanje.

Avtor: Nina Slaček

V oddaji bostazazveneli dve Brahmsovi deli, in sicer bomo najprej slišali »Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25« in potem še »Klavirski kvintet v f-molu, op. 34«. Predstavili ju bodo glasbeniki: violinista Gabriele Pieranunzi in Fabrizio Falasca, violist Francesco Fiore, violončelist Danilo Squitieri in pianistka Giorgia Tomassi. Posnetka sta nastala 28. januarja letos v dvorani rimske univerze La sapienza.

Avtor: Alma Kužel

»Naša arhitektura je bogata, ne da bi to prav vedeli, poznali ali pravilno vrednotili.« Tako je razmišljal Edvard Ravnikar v času globalnega modernizma in pri tem verjel, da mora biti tudi sodobna arhitektura zavezana lokalnemu prostoru ter njegovi zgodovini in tradiciji. V tem združevanju na videz nezdružljivega je veliki arhitekt izjemen. Kot Plečnikov učenec je upoštevanje domače stavbne tradicije spojil z vero v revolucionarno mišljenje moderne umetnosti in arhitekture, ki jo je prevzel pri slovitem Le Corbusieru v Parizu. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled osrednja razstava Ravnikarjevega leta, ki izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli velikega modernističnega arhitekta. Kustos razstave Struktura modernosti je Miloš Kosec, sokustosinja pa Susanna Campeotto.

Avtor: Izidora Pevec

Pred 157 leti je izšel prvi slovenski roman Deseti brat. Izhajal je v nadaljevanjih v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov s podnaslovom Izvirni roman.
V našem radijskem arhivu smo poiskali posnetek Tri Krjavljeve v interpretaciji dramskega igralca Janeza Eržena.

Igralec Janez Eržen se je rodil leta 1929 na Mleščevem. Študiral je na AIU v Ljubljani. Bil je član Prešernovega gledališča v Kranju, SLG v Celju, od leta 1962 do upokojitve pa je igral v MGL. Od mladostnih vlog se je v MGL izoblikoval v karakternega igralca in komika. Igral je tudi v TV-dramah. Za svoje delo je leta 1977 prejel Severjevo nagrado.

Avtor: Alen Jelen

V Petkovem koncertnem večeru bomo poslušali drugi koncert cikla Pretežno vokalni program Slovenske filharmonije, na katerem je 19. novembra z Zborom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Nele Erastus in izvedla program, sestavljen iz del Francisa Poulenca in Arva Pärta.
V estonsko obarvan večer zborovske glasbe nas uvajajo estonska instrumentalna dela.

JÜRI REINVERE: VEČERI V VASI URVASTE ZA KLAVIR
Klavir: LIIDIA ILVES

HEINO ELLER: Simfonična pesnitev NOČ KLIČE
ESTONSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ARVO VOLMER

ARTUR LEMBA: PESEM O LJUBEZNI ZA VIOLINO IN KLAVIR
Violina: ROBERT TRAKSMANN, Klavir: RASMUS ANDREAS RAIDE

Avtor: Vesna Volk

Za primerjavo je bil naslov koncerta, ki je potekal v nedeljo, 19. novembra, v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Na njem je Zbor Slovenske filharmonije z estonsko dirigentko Nele Erastus izvajal dela Francisa Poulenca in Arva Pärta, med drugimi tudi dirigentkino najljubško skladbo za zbor a capella sploh – Poulencovo Figure humaine.

Kako je izbrala program za koncert, bo v oddaji predstavila sama, potem pa bomo poslušali:
Arvo Pärt: Sieben Magnificat-Antiphonen
Francis Poulenc: Salve Regina
Arvo Pärt: And I heard a voice ...
Francis Poulenc: Sept chansons
Francis Poulenc: Figure humaine
Arvo Pärt: Da pacem Domine

Avtor: Vesna Volk

Predvajamo posnetke z drugega dela koncerta, imenovanega Zvočne katedrale, ki je potekal 28. oktobra v Gledališču princa regenta v Münchnu. Na sporedu je bila Maša št. 2 v e-molu Antona Brucknerja, ki sta jo izvedla Zbor Bavarskega radia in Münchenski radijski orkester pod vodstvom nizozemskega dirigenta in umetniškega vodje zbora Petra Dijkstre.

Avtor: Maruša Frelih

Za cikel petkovih Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali besedilo hrvaške ustvarjalke Jelene Veljača z naslovom Naj trideseta leta ne bodo nova dvajseta. Rodila se je leta 1981, študirala igralstvo v Zagrebu, uveljavila pa se je kot scenaristka, igralka in kolumnistka. Precej časa je preživela v Združenih državah Amerike. Tokratno besedilo je iz njenega knjižnega dela z naslovom Mama vam je ves čas lagala. Tematika je torej prehod iz dvajsetih v trideseta leta.


Prevod Štefan Kutoš,
interpretacija Barbara Ribnikar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiser Jože Valentič.
Leto nastanka 2018.

Avtor: Ars

Nocoj bomo predstavili in poslušali glasbo tega odličnega kitarista, ki se je rodil pred stotimi leti - 17. oktobra 1923. Kessel je bil glasbeni samouk in uspelo mu je razviti izjemen občutek za swing. Posnel je cel niz uspelih samostojnih albumov.

Avtor: Marko Kumer