Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 1.10.2023

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Srečko Kosovel je prvi spis objavil pri enajstih letih, umrl pa komaj 22-leten, leta 1926. Vseeno je ustvaril izjemen pesniški opus. Njegova poezija se razpenja od preprostega lirizma do ekspresionistično in futuristično naravnanih pesmi. Pesem Srečka Kosovela z naslovom Oktober interpretira dramska igralka Ivana Percan Kodarin.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Redovnica Urša Marinčič, članica ženske redovne skupnosti šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja, že pet let deluje v Ugandi kot misijonarka. Njen misijon so na jugu Ugande na novo postavile redovnice iz bosansko-hrvaške province šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, in sicer v župniji sv. Frančiška Rushooka v kraju Rwentobo. Z misijonarko Uršo o bivanjskih razmerah, draginji, ki je močno prizadela tudi Afričane, pa tudi o drobnih iskricah, ki njej in drugim redovnicam dajejo upanje, da njihovo poslanstvo – pomagati ljudem ne glede na veroizpoved, pa tudi širiti Jezusov nauk – ni zaman.

Avtor: Nataša Lang

Te dni godujejo angeli – nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael ter angeli varuhi. Prvi in drugi bodo osrednja tema tokratne oddaje. Skrivnostnih bitij, ki jih navadno povezujemo z dobrim in lepim, pa ne pozna le krščanstvo, ampak tudi judovstvo in islam, k njim se zateka veliko nevernih ter pri njih išče zatočišče in mir. Pomenijo tudi vir navdiha številnim skladateljem.

Avtor: Polona Gantar

Iz Župnijske cerkve sv. Lovrenca na Pohorju na šestindvajseto nedeljo med letom prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje kaplan Simon Lampreht, poje župnijski mešani pevski zbor.

Avtor: Martin Perčič

11:00
Poročila

6. junija sta v Avditoriju Igorja Stravinskega v Montreuxu v Švici nastopila Filharmonični orkester Francoskega radia in pianist Pierre-Laurent Aimard. Orkester je vodil dirigent Mikko Franck, na sporedu pa sta bila Koncert za klavir v G-duru Mauricea Ravela in Fantastična simfonija, op. 14 Hectorja Berlioza.

Avtor: Marko Šetinc

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

14:00
Poročila

5. oktobra leta 1713, torej pred 310 leti, se je rodil Denis Diderot, veliki filozof in mislec francoskega razsvetljenstva. Humoresko tega tedna ob tem jubileju posvečamo njegovi zgodbi Spletka. V njej je Diderot dokazal svoj čut za humor, ki izvira predvsem iz opazovanja okolice in človeške narave oziroma človeških šibkosti. Zgodbo je prevedel Primož Vitez, za radio jo je priredila Tesa Drev Juh.

Interpretirajo Marijana Brecelj, Saša Mihelčič, Matija Rozman in Vojko Zidar,
glasbena oprema: Tina Ogrin,
zvok in montaža: Nejc Zupančič,
režija: Klemen Markovčič,
produkcija leta 2015.

Avtor: Tesa Drev Juh

prepevajo odlomke Wagnerja, Berlioza, Rossinija, Mozarta, Bellinija, Verdija, Glucka, Bononcinija, Cestija in Čajkovskega.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Koncert Brahmsove glasbe, ki ga je 28. septembra 2018 v Griegovi dvorani v Bergnu izvedel Filharmonični orkester iz Bergna pod vodstvom svojega šefa dirigenta Edwarda Gardnerja. Na sporedu sta bili samo dve, a obsežni deli – Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15, v katerem je kot solist nastopil uveljavljeni nemški pianist Lars Vogt, in Simfonija št. 3 v F-duru, op. 90. Med njima je zazvenel tudi kratek dodatek; Lars Vogt se ni oddaljil od glasbe Johannesa Brahmsa in je za dodatek izbral Intermezzo v Es-duru, op. 117, št. 1.

Avtor: Mihael Kozjek

V več krajih po Sloveniji in Evropi že 23 let organizirajo Evropske dneve judovske kulture. Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak predstavlja prekmursko judovsko skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno največja pri nas. Kako so Judje vplivali na medversko in medkulturno okolje slovenskih krajev? S čim so se ukvarjali, katere praznike so obhajali in zakaj je bil za veliko večino usoden holokavst?

Avtor: Nejc Krevs

Orgle so inštrument z neštetimi izvedbenimi možnostmi, zaradi svoje velikosti in kompleksnosti pa so prostorsko omejene. Tokrat so zvenele v okviru koncertnega cikla Dvoriščni koncerti z naslovom Bach in Händel pri sv. Štefanu. Seveda ne na dvorišču, saj se je koncertni cikel 27. avgusta letos s koncertom komorne glasbe preselil v cerkev, natančneje, v cerkev sv. Štefana v Vipavi. Kot pravi Mojca Lavrenčič, ki opravlja vlogo umetniškega vodje omenjenega koncertnega cikla, je namreč tudi cerkev po svoje lahko dvorišče, saj gre za prostor, v katerem se ljudje zbirajo in srečujejo. Tudi ob glasbi, tokrat z deli dveh velikih baročnih glasbenih mojstrov – Johanna Sebastijana Bacha in Georga Friedricha Händla.

Avtor: Polona Gantar

Družinsko kroniko Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi je napisala njuna vnukinja Angelika Hribar in je edinstven zgodovinski dokument slovenskega meščanstva in podjetništva. Oče in mati Evgenije Šumi sta bila namreč Franc in Josipina, ustanovitelja znamenite tovarne "kanditov in slaščic" Šumi. Vendar zakon ni bil srečen, nasprotno: Josipina je leta 1885 vložila ločitveno tožbo, ki jo najdemo v knjigi Angelike Hribar.

Igralka je Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

19:50
Poigra

Tokratni portretiranec je francoski skladatelj Charles Gounod. Od njegove smrti bo letos minilo 130 let.

Avtor: Klemen Golner

22:00
Poročila

Partizan, pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist, prevajalec in okoljevarstvenik ter soavtor venetske teorije Matej Bor se je rodil kot Vladimir Pavšič 14. aprila 1913 v vasi Kanalski Lom v občini Tolmin. Kot partizan in pesnik se je prerodil: njegov partizanski psevdonim Matej Bor, poln volje do preživetja, je postal njegovo ime, njegova partizanska lirika pa sodi med vrhunce poezije, nastale v letih druge svetovne vojne. Med drugim je napisal ponarodelo Hej, brigade, že leta 1942 pa je objavil svojo prvo pesniško zbirko Previharimo viharje. K partizanski tematiki se je vrnil s povojno zbirko Pesmi (1946), potem pa je bolj in bolj pisal osebnoizpovedno liriko, pogosto z izrazitimi humanističnimi poudarki. S pesmimi, kot so Pred zrcalom, Kako je človek nebogljeno sam, Na poti, Galjot in druge, je ustvaril nekaj antologijskih pesmi, hkrati pa je z vse večjim nezadovoljstvom spremljal sodobno slovensko poezijo, ki se je osvobodila z eksperimentom, modernizmom oziroma z odmikom od tradicije. Njegova nejevolja je dosegla vrh z njegovim podpisom pod izjavo Demokracija – da, razkroj – ne, zavrnil pa je tudi sodelovanje v antologiji slovenske poezije, ki sta jo pripravila Drago Bajt in Peter Kolšek. Seveda pa Bor ni bil samo pesnik: kot scenarist je sodeloval pri eni največjih slovenskih uspešnic vseh časov, pri Vesni, prevajal je Shakespearja, opozarjal na uničevanje okolja in še marsikaj. Ob stodeseti obletnici rojstva in trideseti obletnici smrti (umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici) se bomo spomnili vsestranskega umetnika Mateja Bora z njegovim pesemskim ciklom Šel je popotnik skozi atomski vek, objavljenim leta 1958 v pesniški zbirki Sled naših senc.

Avtor: Ars

Likovna in glasbena umetnost se pogosto prepletata, dopolnjujeta ali sta ena drugi v navdih. In prav glasba je bila osrednjega pomena za svet ameriškega abstraktnega slikarja Marka Rothka. Še posebej glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta čigar slogovna in formalna načela so, kot je menil slikar sam, neposredno vplivala na njegovo umetnost.

Avtor: Katja Ogrin

Pesnik, pripovednik, dramatik – Franjo Frančič v vseh teh vlogah vedno neposredno in brezkompromisno pripoveduje o družinskih travmah, družbeni neusmiljenosti, ljubezni, smrti in še čem. Nedavno je bila ena od njegovih zgodb uvrščena v ožji izbor za nagrado lastovka, v svojem najnovejšem delu Evtanazija ali stražar, kdaj bo noč? pa med drugim obravnava v zadnjem času žgočo naslovno temo. Poslušali bomo odlomek z začetka dela.

Interpret je Aleš Valič,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 01.10.2023 11:50:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt