Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 28.9.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu; iz gimnazije so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Delal je kot časnikar, že v tridesetih letih je postal kritičen do komunizma. Med vojno je sodeloval z OF, bil interniran v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. Po osvoboditvi in vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča in pomočnik ravnatelja mariborske Drame. Že kmalu je postal nezaželen, na montiranih dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je Mrzel veliko objavljal, predvsem črtice, novele, socialno obarvane pravljice. Po vojni je bil izločen iz javnega življenja; pod psevdonimom je prevajal romane Karla Maya; leta 1962 je izšla njegova prozna knjiga z naslovom Ogrlica. Do smrti leta 1971 so ga oblasti onemogočale, rehabilitiran je bil šele po osamosvojitvi Slovenije. Pesem Nikogar več Ludvika Mrzela interpretira dramski igralec Brane Grubar.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

V času, ko svet še ni bil tako zelo globaliziran, ni bila nobena redkost (v nekdanjih socialističnih državah pa sploh stalna praksa), da so vse opere izvajali v nacionalnih jezikih, in Madžarska seveda ni bila izjema.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

V zadnjem desetletju svojega življenja je Debussy živel v umetniškem vrenju in moralni dekadenci Pariza predvojnih let. Na pariške odre so takrat stopili umetniki, ki so zavračali vrednote krščanskega sveta in načela klasične umetnosti. V tistem obdobju sta nastala baleta z erotično in pogansko tematiko Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega ter Dafnis in Hloe Mauricea Ravela. Debussy je prispeval k sodobnemu toku gledališča s svojim baletom Igre. Že nekaj let prej se je posvetil vprašanju resničnih moralnih vrednot v obsežnem delu Mučeništvo svetega Sebastijana na besedilo Gabriela d'Annunzia.

Avtor: Barbara Švrljuga Hergovich

11:00
Poročila

Osrednjo pozornost namenjamo uvodnemu koncertu za Srebrni abonma, na katerem sta 19. septembra v Cankarjevem domu nastopila mednarodno uveljavljeni harfist Emmanuel Ceysson in Godalni kvartet Tartini. Nadaljujemo v Celju, kjer se je v četrtek v Narodnem domu Celje s koncertom Sedma Beethovnova začel letošnji glasbeni abonma, imenovan Sidrišča, ki ga pripravlja in organizira Hiša kulture Celje. V drugem delu oddaje pod drobnogled postavljamo še novi sezoni ljubljanske in mariborske operne hiše ter cikel Mladi virtuozi in beneško uprizoritev opere Traviata Giuseppa Verdija.

Avtor: Mihael Kozjek

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

13:00
Poročila

Letošnjega nagrajenca Vilenice, leta 1940 v Vojvodini rojenega madžarskega pesnika, pisatelja, dramatika in esejista Otta Tolnaia, v slovenščini poznamo po dveh knjigah: po pesnitvi Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in izboru poezije Kratki rezi v prevodu Gabriele Gaál. Poglavitne značilnosti njegovih del so osredotočenost na podrobnosti, nizanje asociacij in naključij ter prepletanje realnega in fantastičnega sveta. In prav tako se je razvijal tudi pogovor Vlada Motnikarja z njim - intervju se je sproti spreminjal v nazorno predstavitev literarnega postopka.

Avtor: Vlado Motnikar

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Koncertne pianistke so bile sprejete veliko prej, preden je svet sprejel skladateljice. Clara Schumann in Fanny Mendelssohn sta primera umetnic, ki sta dosegli uspeh z nastopanjem, ne toliko s pisanjem glasbe. Američanka Amy Cheney Beach je nasprotovala tradicionalnim predstavam. Postala je legendarna in vplivna umetnica, klavirska solistka in prva, ki se je izkazala na več področjih, kjer so prevladovali moški; bila je skladateljica simfonij, zborovskih del, opere, komorne glasbe in cerkvene glasbe.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Danes izpostavljamo premiero operete Dežela smehljaja Franza Leharja in praizvedbo komične opere Miši v operni hiši Alojza Ajdiča v ljubljanski Operi, uvodni koncert abonmaja Same mogočne skladbe orkestra Slovenske filharmonije, na katerem bo izvedena mogočna Druga simfonija Gustava Mahlerja in razstavo del fotografa Luca Locatellija v Galleriii d’Italia v Torinu.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Klarinetistka Nina Pavšek in pianistka Tea Andrijić sta januarja nastopili v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske in izvedli tri dela. Najprej novo skladbo našega skladatelja in saksofonista mlajše generacije Maja Brinovca z naslovom Lirični bar, potem je klarinetistka sama izvedla Moonflowers baby za klarinet solo, za konec pa sta se glasbenici združili v Romanzi Micheleja Manganija.

Avtor: Vesna Volk

Gledališka režiserka Ivana Djilas je leta 2022 pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho in zanjo zasluženo dobila Rožančevo nagrado. V Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Ameriški pianist Charles Rosen je leta 1975 zapisal, da le izvajalec na glasbilu s tipkami lahko zares ceni gibanje glasov v Bachovi fugi, njihovo prepletanje, medsebojno vplivanje in kontraste. Menil je, da skladbo lahko v celoti razume le tisti, ki jo zaigra. To pomeni, da jo začuti s svojimi mišicami in živci, namesto da bi jo samo poslušal. To je nedvomno zavidljiv cilj, čeprav Rosen morda pretirava s poudarjanjem, kako dobro lahko izvajalec na glasbilu s tipkami podoživlja vsak posamezni glas.Nekoliko drugačen vpogled v Bachovo glasbo nudi zasedba z violami da gamba, ki je vajena tradicionalne polifonije za enakovredne glasove. Ansambel Phantasm pod vodstvom gambista in muzikologa Laurencea Dreyfusa odkriva bogastvo, ki se sicer skriva za nevtralnejšo zasedbo čembala ali orgel, in kaže podrobnosti, ki se skrivajo v senci Bachovih polifonskih stavb. Ko večglasje igrajo glasbila iste družine, v njegovih radikalnejših skladbah odkrivamo trenutke, ki jih prej nismo niti slutili.

Avtor: Domen Marinčič

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v obdobju od 1910 do 1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odprla pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen.
Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil med deset kresnikovih finalistov za najboljši roman.

V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek.

Produkcija: RAI - Radio Trst A.

Avtor: Alen Jelen

19:16
Poigra

Tokrat primerjamo različice iste ljudske pesmi, ki nam pomagajo prepoznati in razumeti, kako in zakaj se v času ljudska pesem in glasba preoblikuje, spreminja, in kako razmere v družbi in vse, kar se dogaja okrog nas, vpliva na naše izročilo. Različne zasedbe, različen čas izvedbe in drugi kraji: ista pesem, a drugačen obraz. Vse to bomo lahko slišali, začutili in prepoznali na osnovi ene pesmi, ki jo povezujejo druge, tudi povezane z jesenjo, vmes pa še nekaj godčevskih viž. Posvetilo izročilu v ogledalu nas samih skozi prostor in čas.

Avtor: Tomaž Rauch

Komorni ansambel je 14. avgusta nastopil v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru sodelovanja med Festivalom Spectrum in 35. festivalom Imago Sloveniae.

V Komornem studiu bomo predstavili posnetke koncerta Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov. Matična ustanova Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinske filharmonije, akademije, ki jo je v 70-ih letih 20. stoletja ustanovil Herbert von Karajan, je pomembna za pripravo in usposabljanje vrhunskih glasbenic in glasbenikov. Večina se jih pozneje pridruži kateremu izmed najboljših mednarodnih orkestrov. Tudi v sedanjem pihalnem kvintetu igrajo zelo nadarjeni glasbeniki iz Nemčije, po izvoru iz Srbije, Španije, Italije, Anglije in Slovenije: flavtistka Anja Malkov, oboistka Sofia Zamora Meseguer, klarinetist Lorenzo Dainelli, hornist Joseph Longstaff in slovenski fagotist Luka Mitev. Poslušali bomo njihove izvedbe skladb od 19. do 21. stoletja: Pihalni kvintet v treh stavkih francoskega skladatelja Paula Taffanela, novo skladbo Quincunx / Kvinkus Aleksandre Naumovski Potisk, Summer Music/Poletno glasbo op. 31 ameriškega skladatelja Samuela Barberja, Couperinov nagrobnik Mauricea Ravela in Šest bagatel Györgya Ligetija.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Cankarjeva drama iz leta 1901 razkriva anatomijo zločina in zločinca. V središču je namreč povzpetnik Kantor, ki v nenasitnem apetitu po oblasti in moči ne izbira sredstev. Če mu ne uspe z manipulacijo in lobiranjem, preprosto uporabi nasilje in umor. Brezvestno si podreja vso Betajnovo, sicer Cankarjevo metaforo za slovensko družbo, pri čemer mu prav to okolje s svojo podredljivostjo, strahom in spoštovanjem, pa tudi s pomočjo pravosodne in cerkvene oblasti, tlakuje pot do zmage.

Avtor radijske priredbe in režiser: Jože Valentič
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Pianistka: Marta Kržič
Akordionist: Dejan Mesec

Kantor – Borut Veselko
Župnik – Milan Štefe
Maks – Blaž Šef
Francka – Nina Rakovec
Sodnik – Jernej Kuntner
Nina – Lena Hribar
Hana – Darja Reichman
Krnec – Boris Kerč
Franc Bernot – Tines Špik
Lužarica – Mojca Funkl
Kantorjev oskrbnik – Andrej Nahtigal
Ženski glas – Miranda Trnjanin

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2016.

Avtor: Klemen Markovčič

22:45
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922–1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, na primer Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar je danes eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril samosvoj in prepoznaven izraz. Objavljamo sedem njegovih pesmi iz knjige Oporoka spečega (LUD Šerpa, 2004).

Prevajalec Primož Čučnik,
interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Glasbo Mortona Feldmana danes z lahkoto prepoznamo, hkrati pa je še vedno težko dojemljiva. Med skladatelji 20. stoletja je izjemen po tem, da mu je uspelo vse od prvih del, nastalih v začetku petdesetih let, pa do zadnjih, napisanih nekaj tednov pred smrtjo, ohraniti izjemno slogovno enotnost. Glasbena umetnost Mortona Feldmana je v zvočni podobi 20. stoletja unikaten glasbeni izraz tihih in subtilnih zvočnih sprememb in statičnih zvočnih skulptur.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 28.09.2023 15:30:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt