Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo solistično kantato Jutro Thomasa Augustina Arneja, klavirsko Suito plesov iz Gluckove opere Ifigenija v Avlidi Hansa von Bülowa, Corellijev Concerto grosso v C-duru, op. 6/10, Koncert v G-duru za inštrument s tipkami po Antoniu Vivaldiju, BWV 973 Johanna Sebastiana Bacha in živahno Ciaccono Johannesa Hieronymusa Kapsbergerja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Predvajamo in predstavljamo Koncertantno simfonijo za flavto, klarinet in orkester v B-duru Franza Danzija in Mozartovih 7 klavirskih variacij na temo Viljem iz Nassaua, K. 25.

Na današnji dan leta 1493 je Krištof Kolumb odrinil na svojo drugo pot v Ameriko; s 17 ladjami in zalogami je odplul iz Cádiza, cilj je bil ustanovitev stalnih kolonij. Z njim je plulo skoraj 1500 mož. Pesem Lojzeta Krakarja, ki govori o Kolumbu, interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Predvajamo Variacije za ozdravitev Arnuške Arva Pärta, Suito sv.Pavla za godala Gustava Holsta, Divertimento za rog in klavir Jeana Francaixa, Arničevo simfonično pesnitev Ples čarovnic, Glasbo za godalni trio Milka Lazarja, Koncert za klavir in orkester št. 2 v a-molu Friedricha von Flotowa, Beethovnove Variacije na izvirno temo za klavirski trio v Es-duru, op. 44 in skladbo Rikorvo Gala Hartmana.

Claude Debussy je bil eden tistih umetnikov, za katere bi težko trdili, da so bili slepo vdani samo glasbi, čeprav se ga danes spominjamo kot enega najbolj genialnih ustvarjalcev svoje umetnosti. Svoj odpor do ozkega dojemanja glasbe konservativnih mojstrov je pogosto tudi javno izražal. Včasih je celo obžaloval, da ni raje postal slikar in deloval v okolju, ki je duhovno veliko bolj odprto kot glasbeniško, in v katerem umetnika ocenjujejo po strogih merilih obrti.

V oddaji slovenskega jazza bomo predvajali nekaj jazzovsko obarvanih skladb v izvedbi pevke Beti Jurkovič. Osrednji del današnje vokalne oddaje bomo namenili pevki Mirni Bogdanović, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu. Sledile bodo še nekatere skladbe novejše produkcije.

Zgodovinar dr. Dragan Matič je v svoji matični hiši, Arhivu RS, objavil knjigo "Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice". Že podnaslov, Zaplembe časopisov in druge tiskovne zadeve v obdobjih 1873-89 in 1908-14 v pravosodnih fondih Arhiva Republike Slovenije, časovno zaokrožijo to tudi v našem obdobju potrebno ovrednotenje tiskovne svobode v t.i. "dobri stari Avstro-Ogrski". Obsežna, dobrih 330 strani obsegajoča zgodovinsko-arhivska študija ohranjenih pravosodnih spisov ljubljanskega okrožnega sodišča in tožilstva tega obdobja, razkrije, kaj je takrat in tudi globoko v 20. stoletje pomenilo biti Slovenec ali Slovenka v dvojni monarhiji, ki je javno objavljal svoja razmišljanja. Prvi del razkrije historiat spreminjajočih se praks sodne in siceršnje državne administracije v obravnavanju svobode javne besede, ki je po ohranjenih virih sodeč strožje obravnavala sklicevanje slovensko govorečih na ustavno demokratično politično življenje v desetletjih po l.1848 do začetkov 1.svetovne vojne. Gre za potrebno in doslej manjkajoče delo, ki zamaje občasne nostalgične reminiscence po "stari Avstriji". Skozi prikaz obravnav sodnih zaplemb delo pokaže na že takrat rojevajoče se zametke radikalizacije nacionalizma nemško govorečih v smeri fašizacije v Avstriji.

Poslušajte skladbe Franza Schuberta, Richarda Straussa in Gustava Mahlerja.

Tokrat bomo predstavili sopranistko Niko Gorič kot koncertno pevko v samospevih in simfoničnem stavku z orkestrom. Nika Gorič se je mednarodno uveljavila z izjemnimi študijskimi uspehi in izvrstnimi opernimi ter koncertnimi nastopi. Na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu je leta 2015 z najvišjo možno oceno - 100 - končala magisterij, nato je nadaljevala študij opernega petja in julija 2017 z najvišjimi ocenami končala še umetniški doktorat pri profesorici Lillian Watson ter prejela posebno nagrado za odličnost. Aprila 2017 je izvedla recital samospevov s pianistom Jonathanom Wareom v ugledni koncertni dvorani Wigmore v Londonu in predstavila samospeve Franza Schuberta, Roberta Schumanna in Richarda Straussa, izmed katerih bomo poslušali dva Schubertova in tri Straussove samospeve. Niko Gorič bomo poslušali še v izvajanju 4. stavka Simfonije št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja, ki ga je izvedla s Komornim ansamblom Festivala Maribor, septembra 2016. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bo sopranistka spregovorila o samospevih in koncertnem izvajanju.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Zadnjič smo začeli predstavitev skupnega projekta Policijskega orkestra z avstrijsko-štajerskim skladateljem, klarinetistom, kapelnikom in profesorjem, magistrom Franzom Cibulko. Tokrat iz njegovega bogatega opusa prek 300 del za godbe predvajamo še Tri ameriške pesmi – izbor iz klasičnih filmov za glas in godbo s solistko Marieluise Marchel, pa Über and unter Tage, skladbo, posvečeno nekdanjim mestnim stražnikom, ter prvi stavek skladbe Octogesimo. Igra Policijski orkester pod vodstvom magistra Franca Cibulke.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo koncert cikla Tutti, ki je bil 30. novembra 2022 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru Akademije za glasbo. Na njem so z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Iztokom Kocenom zaigrali klarinetist Matija Raičević, pianistka Eva Založnik in flavtistka Jana Rumpf. Izvedli so vsak po en koncert za svoje glasbilo, in sicer klarinetist Rapsodijo št. 1 Clauda Debussyja, pianistka Koncert za klavir in orkester v cis-molu, op. 30 Nikolaja Rimskega-Korsakova, flavtistka pa Koncert za flavto Jacquesa Iberta.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Devetega novembra 1928 je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena enodejanka Iz komične opere, do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Slavko Osterc jo je napisal kmalu po vrnitvi z dveletnega študija v Pragi. Pod vplivi neoklasicizma je Osterc ustvaril pretežno atonalno glasbeno-scensko delo, sestavljeno iz predigre iz sedmih sklenjenih glasbenih točk, ki so med seboj povezane z govorjenimi recitativi. Po premieri je bil Osterc deležen hvale svojih skladateljskih kolegov, celo Anton Lajovic, Osterčev skladateljski protipol, je tedaj kot recenzent zapisal, da ima Osterc izrazito nadarjenost kot dramatik, ki čuti, kako je treba dati dramatični situaciji natančno pravilno širino, nič več, nič manj, kot je potreba, da situacija doseže potrebno odrsko učinkovitost.

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v obdobju 1910–1914. Potem drugo, šest let kasneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravlja v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen.
Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman.

V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek.

Produkcija: RAI - Radio Trst A

Gledališka režiserka, pisateljica in publicistka Ivana Djilas je napisala roman Hiša in zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho. Je priseljenka, ki od leta 1999 živi v Sloveniji. Njen esej Mlade mame, pri štiridesetih je bil objavljen v njeni knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla leta 2022.

"Za dobre rezultate je treba res veliko žrtvovati. Ženske, ki poskušajo imeti vse, ogrožajo tiste, ki so se nečemu odrekle. In jaz sem si želela biti uspešna, biti dobra v nečem, biti spoštovana. Nihče te ne spoštuje, če delaš čudovite torte za rojstne dneve svojih otrok. Katera mama pa ne dela čudovitih tort? Evo, jaz jih ne. Ne maram kuhanja. Ne znam kuhati in nočem se naučiti. Od nekdaj sem imela občutek, da bom, če začnem kuhati, zreducirana na 'gospodinjo'. Če se bom pogovarjala o otrocih, bom 'mama'. Če se bom oblekla v barvito obleko, bom 'zapeljivka' Če se razjezim, zajočem ali povišam glas, bom 'histeričarka'."

Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz prve od Treh skladb za violončelo in klavir Nadie Boulanger v izvedbi violončelista Friedemanna Kupse in pianistke Angele Gassenhuber. Tonski mojster tega eseja Vojko Kokot, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.

Simfoničnemu orkestru BBC-ja se bo tokrat pridružil njegov šef dirigent Sakari Oramo za program z močno poljsko noto. Tako Grażyna Bacewicz kot Karol Szymanowski sta se rodila v kulturni družini, vendar sta njuni karieri šli v precej različni smeri in obe simfoniji, ki ju bomo slišali, zasedata zelo različna svetova. Četrta simfonija Grażyne Bacewicz je iz leta 1953 in zdi se, da se veseli v izzivalno jedki energiji. Tretja simfonija Szymanowskega ga je okupirala med prvo svetovno vojno in zahteva obsežen orkester, zbor in tenorskega solista. S podnaslovom "Pesem noči" uglasblja poezijo perzijskega mistika iz 13. stoletja Rūmīja in se ne bi mogla bolj razlikovati od simfonije Grażyne Bacewicz. Szymanowski je zapisal, kako mora solist imeti "lirično obarvan glas", torej lastnost, ki je nocojšnjemu solistu, tenoristu Nickyju Spenceu ne primanjkuje.

Igrani omnibus po črticah Slavka Gruma. Za radio jih je leta 1972 priredil France Uršič.

Režiser: Iztok Tory
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Avtor izvire glasbe: Lojze Lebič

Gospod N – Karl Brišnik
Gospodinja – Katja Levstik
Josipina – Anica Veble
Dekle – Anica Veble
Liza – Polona Vetrih
Deček – Barbara Levstik
Punčka-Marička – Neža Simčič
Moški – Rajko Stupan
Ženska – Marjeta Gregorač
Sosed – Ivo Jan; Sluga – Stojan Colja

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1972

Glasbena medigra.

Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen »čuvaj« sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija.
Izbor pesmi je narejen iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993).

Oddajo bomo posvetili ustvarjanju pevke brazilske sambe in bosse nove Astrud Gilberto. Za vedno se je poslovila 5. junija letos, stara 83 let. Njen pevski preboj se je zgodil z dvema posnetkoma s prelomnega albuma Getz / Gilberto leta 1964. Tako kritiki kot poslušalci so jo sprejeli zelo naklonjeno. S svojim krhkim, a prijetnim glasom je interpretirala nekatere dandanes najbolj znane skladbe v ritmu bosse nove.