Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Igralec: Branko Jordan.
Produkcija: 2004

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Državni zbor je ta teden znižal državno finančno pomoč za plačilo socialnih prispevkov verskim uslužbencem iz 100 odstotkov na 60 odstotkov povprečne mesečne plače. Avgusta letos je bilo do omenjene pomoči upravičenih 746 verskih uslužbencev, večina upravičencev je iz Katoliške cerkve. Gre za odpravo nezakonitega stanja in v bistvu za zvišanje prispevkov opravičuje svojo odločitev vladna koalicija, medtem ko opozicija in vse večje cerkve in verske skupnosti ocenjujejo znižanje socialnih prispevkov za njihove duhovnike kot poseg v pridobljene pravice in za neustavno odločitev.

Jom Kipur, dan sprave in pokore, je najpomembnejši praznik in najsvetejši dan judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja, praznovanje se zaznamuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja pa je prepovedano. Prepovedana pa ni glasba, ki lahko praznovanje obogati in povzdigne. Tá, ki jo bomo predvajali v tokratni oddaji, je še posebej zanimiva - izvira iz časa baroka, njena avtorja sta italijanska baročna skladatelja judovskega rodu Salomon Rossi in Carlo Grossi.

Na Slomškovo nedeljo prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice. Mašuje Simon Lampreht, poje zbor župnije sv. Rešnje Telo, organist je Jernej Mazej.

23. septembra lani je v dvorani Filharmonije v Kölnu potekal koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia in violončelista Edgarja Moreauja, ki sta nastopila pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violončelo in orkester v c-molu, op. 43 Mieczysława Weinberga in Simfonija št. 15 v A-duru, op. 141 Dmitrija Šostakoviča.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ciklus septembrskih Humoresk tega tedna namenjamo poljskemu humorju. satirik, humorist in avtor znanstvene fantastike Jacek Sawaszkiewicz je živel v letih od 1947 do 1999. Objavljati je začel leta 1972 v satiričnem štirinajstdnevniku Karuzela, štiri satire, ki smo jih izbrali za današnjo oddajo, pa smo uvrstili pod skupni naslov Moj oče. Tak je namreč naslov knjige, v kateri je pisatelj leta 1978 zbral svoje humoreske. Posamezne zgodbe: Zaklad, Pričkanje, Kandidat za sodelavca in Ukrepi je za radio prevedel Branko Šömen, leta 1978 pa so jih interpretirali Brane Ivanc, Boris Kralj, Silvo Božič in Janez Hočevar.

Režija Irena Glonar,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
ton in montaža Staš Janež,
urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh.
Produkcija 1978.

Izvajajo odlomke iz del Verdija, Bopita, Rossinija, Rimskega-Korsakova, Masseneta, Delibesa, Puccinija, Mozarta, Gounoda in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula, ki deluje na področju pastorale, premišljuje o delovanju in prispevkih blaženega Antona Martina Slomška za današnje oznanjevanje božje besede. Izpostavlja njegovo izjemno ljubezen do knjig, slovenščine, narodne zavesti in Boga.

V izvedbi ameriške orglavke Carole Terry, profesorice za orgle in čembalo na glasbeni akademiji univerze v Seattlu, v ameriški zvezni državi Washington, bomo poslušali izbor skladb nemških skladateljev 19. stoletja. Njen glasbeni repertoar obsega glasbo petih stoletij za inštrumente s tipkami, pot raziskovanja in izvajanja orgelske glasbe pa jo je že večkrat popeljala tudi v Evropo. Igrala je v katedrali v Schwerinu, v severnonemški deželi Mecklenburg-Predpomorjanski na originalne historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo v izvedbi orglavke Carole Terry poslušali skladbe za orgle Juliusa Reubkeja, Augusta Gottfrieda Ritterja, Ernsta Friedricha Richterja in Roberta Schumanna.

"Kako nadležni, bedni smo in stari, / saj komaj smo možje postali, / pa že smo vse življenje doigrali."

Biografjo leta1903 rojenega pisca socialne in intimne lirike, kratke proze ter premišljevanj o literaturi in kulturnih in socialnih vprašanji, je leta 2002, šestdeset let po pesnikovi smrti, uredil Emil Cesar, v njej pa so zbrane Košakove pesmi, dnevniki in kratka proza. S faktografskimi dnevniškimi zapiski in liričnimi pesmimi Nemoč, Ravna je bila moja pot in Zgodnja jesen se skušamo vživeti v leto 1942 - oktobra tega leta so ga Italijani kot talca ustrelili v ljubljanski gramozni jami ustrelili Italijani.

Igralca Karel Brišnik in Kristijan Muck,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
mojster zvoka: Mirko Marinšek.

Produkcija: 2003

V tokratni oddaji Nedeljski glasbeni portret se bomo spomnili Huga Wolfga - od njegove smrti letos mineva 120 let. Predvajali bomo oddajo, ki je nastala leta 2003. Med njegove strasti, more in muze vas bomo popeljali z zvočnim portretom.

Lesk je knjižni prvenec leta 1990 rojene ameriške avtorice Raven Leilani. Na Univerzi v New Yorku se je med drugim izobraževala pri znani britanski pisateljici Zadie Smith, ki je o Lesku dejala, da je "brutalen in briljanten". Roman se je zelo kmalu po izidu leta 2020 v ZDA uvrstil na lestvico najbolje prodajanih knjig, deležen pa je bil tudi številnih kritiških priznanj in nagrad.
Lesk je sicer spleten okoli ljubezenskega razmerja med revno temnopolto triindvajsetletnico in dobro situiranim poročenim belim moškim, a tematizira marsikatero nevralgično točko sodobne družbe, med katerimi najbolj zarežejo brezizhodna kapitalistična ureditev, razredna razslojenost, rasizem in različni načini, na katere nas lahko zaznamujejo tako družinski kot partnerski odnosi.

Avtorica scenarija in prevajalka: Lara Paukovič,
režiserka: Špela Kravogel,
bralca: Eva Longyka Marušič in Renato Horvat,
interpretka: Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojster zvoka: Matjaž Miklič,
urednica oddaje: Tina Kozin,
leto produkcije 2023.

Likovna in glasbena umetnost se pogosto prepletata, dopolnjujeta ali sta ena drugi v navdih. Tako je glasba navdihnila nastanek številnih likovnih del in seveda tudi obratno. V današnji oddaji bomo prisluhnili Pesmim brez besed skladatelja Felixa Mendelssohna v interpretaciji Urške Babič in Daniela Barenboima.

Miroslav Válek - živel je v letih od 1927 do 1991 - je eden osrednjih slovaških pesnikov 20. stoletja. Ko je na Češkoslovaškem nastopilo kratko obdobje družbenopolitične odjuge, je leta 1959 objavil danes kultno zbirko Dotiki. Bil je eden prvih slovaških pesnikov, ki so odstopili od shematičnega pisanja; takoj je postal zgled celemu rodu pesnikov. V šestih letih do leta 1965 je izdal svoje ključne štiri pesniške zbirke, danes znane kot "štiri knjige nemira". Prinašajo eksistencialno izostreno, pretresljivo človeško izkušnjo, ki jo oklepa zavedanje nedavne ujme druge svetovne vojne in nove, še pogubnejše grožnje jedrske kataklizme. V njih Miroslav Válek vse bolj opušča zaprte pesniške oblike in se pomika k zapletenejšim kompozicijam, kjer so lirske prvine in epske linije v dramatičnem konfliktu. Nocojšnja pesnitev je iz pesnikove druge zbirke Privlačnost iz leta 1961; na Slovaškem je že desetletja nepogrešljiva v šolskih učbenikih, izhaja iz avtorjeve vojne izkušnje, spomina na gimnazijsko ljubezen, ki jo je naposled pogubil antisemitizem. To temo pesnik stopnjuje v intenzivno spraševanje o strahu, ogroženosti, solidarnosti, izdaji, trpljenju, resnici in revizionizmu, zvestobi, s končno idejo doma in varnosti.

Izbor in prevod Andrej Peric,
interpretacija Saša Tabaković,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režiserka Špela Kravogel.
Leto nastanka 2023.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.