Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesniki v vsakdanjih stvareh pogosto uzrejo podobe, ki jih drugi prezremo.

Igralka: Barbara Žefran
Posneto: 2015

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

OBERTO: Ghena Dimitrova
TRUBADUR: Alexandrina Pendachanska, Katia Ricciarelli
MOČ USODE: Maria Slătinaru Nistor, Inge Borkh, Montserrat Caballé, Gwyneth Jones

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljiv različnih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Družabno življenje višjega sloja si je od nekdaj podajalo roko z umetnostjo. V 19. stoletju je bil Pariz mesto z najbolj živahnim salonskim življenjem. Organizirali so srečanja, na katerih so se zbirali pisatelji, umetniki, filozofi, glasbeniki in seveda njihovi meceni. To je spodbujalo druženje, ki je združevalo plemiče in meščane, sčasoma pa porušilo družbene ovire in salon spremenilo v institucijo razsvetljenstva. V prvih desetletjih je klavir postal najbolj priljubljen salonski instrument in v večini so otroci premožnejših obiskovali ure klavirja. To je še posebej veljalo za dekleta, od njih se je pričakovalo, da bodo v prostem času z glasbo zabavale svoje može ali nastopale na družinskih večerih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Violinist Gal Juvan je januarja nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske.
Na koncert je ob spremljavi Davorina Dolinška takrat izvedel Beethovnovo Pomladno violinsko sonato ter odlomek iz Sonate F-A-E; Scherzo, ki ga je napisal Johannes Brahms.

Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihemu uporu, jasnim pogledom«. Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v kratki izjavi. Nikar ne zamudite.

Bernhard Crusell se je rodil leta 1775 v finskem mestu Uusikaupunki in danes velja za največjega finskega skladatelja pred Jeanom Sibeliusom. Srečne okoliščine so ga že kot najstnika pripeljale v Stockholm, ki je bil takrat prestolnica kraljestva, pod katerega je takrat sodila tudi Finska. Tam se je sčasoma uveljavil kot skladatelj, učitelj in glavni klarinetist na kraljevem dvoru.

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se konča ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen.
Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman.

V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek.

Posnel: RAI - Radio Trst A.

Poslušamo posnetke z Gorenjske, večinoma iz Sorice, kjer so pevci in godci zapeli in zaigrali leta 1986. Zvočno podobo dopolnjujejo posnetki instrumentalnih viž iz Javorja nad Škofjo Loko, pravzaprav nad Poljanami, ki pa so bile posnete še nekoliko pozneje, leta 1997. Spomin na del podobe gorenjskega izročila v osemdesetih in devetdesetih letih.

Poleg izbora s koncertov, ki smo jih posneli v prejšnji sezoni, poslušajte pogovor z vodjo glasbenega programa Alešem Drenikom.

Komorni studio posvečamo predstavitvi dejavnosti programa resne glasbe, in to opere in baleta Cankarjevega doma v Ljubljani, ki ga od 1. decembra 2022 vodi mag. Aleš Drenik, akademski glasbenik klarinetist in magister ekonomije. Poslovno pot je začel v Slovenski filharmoniji, kjer je bil osem let poslovni vodja programa, nato je deset let delal v tujini. V oddaji poslušajte izbora posnetkov s koncertov v prejšnji sezoni violončelista Juliana Steckla in pianista Paula Riviniusa ter violinista Barnabasa Kelemena in pianista Mihalyja Berecza. Slišali boste tudi pogovor urednice oddaje Tjaše Krajnc z Alešem Drenikom o programskem vodenju resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu, ki vodi snovanje, organizacijo in izvedbo dveh najuglednejših slovenskih glasbenih abonmajev: srebrnega z najopaznejšimi glasbeniki komorne glasbe in zlatega, ki v sezoni 2023/2024 praznuje 30 let izvajanja orkestrske glasbe z najimenitnejšimi simfoničnimi in komornimi orkestri.

Cankar v tej povesti razkriva hinvščino tedanje družbe, do katere je imel zelo jasno moralno stališče. Aleša namreč predstavlja kot zadrtega pobožnjakarja maziljenih manir, hkrati pa kot koristoljubneža brez primere. Konec tedna skrit pred pogledi sokrajanov namreč živi popolnoma drugačno življenje … Igra iz leta 1953 je ena najstarejših, ki jih hrani naš nacionalni radijski arhiv.

Režiser: Mirč Kragelj
Asistentka režije: Silva Golob
Orgle igra: Bojan Adamič

Nastopajo – Frane Milčinski, Mila Kačič, Maks Bajc, Maks Furijan, Jože Zupan, Pavle Kovič, Jurij Souček

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1953.

Glasbena medigra

Dolly Alderton je večkrat nagrajena britanska novinarka, režiserka, kolumnistka Sunday Timesa, avtorica podcasta o sodobni popkulturi in aktualnih temah The High Low. Njena knjiga Vse, kar vem o ljubezni je leta 2018 prejela britansko National Book Award, Sunday Times pa jo je razglasil za žepno knjigo leta. Avtorica v njej na duhovit način odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, o prijateljstvih, tudi izgubah. Izbrali smo fiktivno pismo gostom, ki jih Dolly Alderton povabi na večerjo in zabavo.

Prevajalka Maja Kogej,
interpretira dramska igralka Maja Sever,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Klemen Markovčič,
redakcija Tesa Drev Juh,
posneto leta 2023.

Glasba Maxwella Daviesa združuje različne sloge, od vplivov stare glasbe pa vse do serialnih in sodobnih kompozicijskih tehnik. Osem pesmi za blaznega kralja je Maxwell napisal leta 1969, po zvrsti pa jo lahko umestimo v operno monodramo za bariton in komorni ansambel. Skladba od izvajalca zahteva izjemno dodelano vokalno tehniko, saj je bila ustvarjena za južnoafriškega igralca in pevca Roya Harta, baritonista z glasovnim obsegom več kot pet oktav, ki pa je kmalu po premieri umrl v avtomobilski nesreči.