Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 20.9.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela: Giuseppa Torellija, Francesca Saveria Geminianija, Arcangela Corellija in Luigija Cherubinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Anemone ali vetrnice so se svojimi dolgimi stebli, ki se pnejo proti nebu, vzpele tudi v poezijo – pesnik Brane Senegačnik jih je v zbirki Pogovori z nikomer uvrstil v cikel Koledar.

Igralec Branko Jordan
Produkcija: 2020

Na sporedu Nokturno v C – duru Johna Fielda in Koncert za violino in orkester v h-molu Edwarda Elgarja.

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

10:00
Poročila

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus zajema približno dvesto presenetljivo raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.

11:00
Poročila

Tudi letos so v okviru festivala Dnevi poezije in vina predstavili Odprto pismo Evropi. Tokrat ga je napisal britanski pesnik, pisatelj in libretist David Harsent; objavili so ga ugledni tiskani mediji, že tradicionalno pa ga je prejel tudi evropski politični vrh. Avtor iz zdravstvenih razlogov v Slovenijo ni pripotoval, zato je bilo Odprto pismo Evropi na uradnem odprtju festivala prvič predvajano s posnetka, na daljavo, ob pomoči spletne platforme, pa je potekal tudi pogovor z njegovim avtorjem – vodila ga je novinarka Petra Lesjak Tušek. Tokrat predstavljamo izbrane poudarke Harsentovega razmišljanja o človekovi vojni z naravo.

11:35
Intermezzo

Kratka glasbena medigra

12:00
Poročila

Poslušajte komorne skladbe Franza Liszta, Bele Bartoka in Györgya Ligetija.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice komorne glasbe madžarskih skladateljev. V izvedbi slovenskih solistov in komornih glasbenikov poslušajte skladbe na ljudske teme in v plesnih ritmih: Sonato-fantazijo “Po prebiranju Danteja”, S161, št. 7 Franza Liszta, Rapsodijo št. 1 za violino in klavir ter Suito za klavir, op. 14 Bele Bartoka, v zadnjem delu oddaje pa Šest bagatel Györgya Ligetija. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 21. septembra 2023, ob 5.05.

13:00
Poročila

Igra je farsa na etično temo. Govori namreč o fenomenu pravičnosti in tem, komu pripada.

Prevajalka: Zdenka Jerman
Režiser: Boštjan Vrhovec
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Kugler – Aleš Valič
Bog – Pavle Ravnohrib
Sodnik – Boris Ostan
Sluga – Matej Recer

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih radia Slovenija marca 2002

14:00
Poročila

Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje. »Zmotno je mišljenje, da je bila klima v preteklosti enotna. Obstajale so tudi zelo brutalne klimatske spremembe,« pravi geolog Andrej Šmuc. »V mlajšem triasu pred približno 13.000 leti je temperatura na Zemlji zgolj v desetih letih padla za deset stopinj.« Predavatelj in raziskovalec z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani zato v luči podnebnih sprememb, vremenskih ujm in katastrof še zlasti opozarja, da ga bolj kot za naš planet, ki je preživel že marsikaj, skrbi za nas – za usodo ljudi. Več pa v pogovoru, ki ga je za oddajo Glasovi svetov na Arsu s prof. dr. Andrejem Šmucem posnel Iztok Konc.

14:45
Divertimento

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 110 let od skladateljevega rojstva. Britten spada med najbolj plodovite samospevne skladatelje 20. stoletja - v svojih 15-ih pesniških ciklih, osmih zvezkih ljudskih pesmi in številnih drugih posameznih delih je namreč uglasbil besedila več kot 100 -ih pesnikov. Samospeve je pisal vse življenje – prve je ustvaril pri svojih devetih letih, zadnje v zadnjih letih svojega življenja. Velik del samospevne glasbe je namenil svojemu glasbenemu in življenjskemu partnerju, tenoristu Petru Pearsu, med drugim nekaj edinstvenih ciklov za tenorski glas. Ustvaril pa je tudi veliko drugih pesmi za druge glasove in različne instrumentalne spremljave. Peter Pears je bil tudi tisti, ki je Brittna najverjetneje nagovoril, da se je začel ukvarjati z bogato dediščino ljudskih pesmi, tako angleških kot drugih.

Tokrat izpostavljamo slavnostni koncert, ki je obeležil 60 letnico programa Ars in je bil hkrati tudi prvi dogodek koncertnega cikla Kromatika. Ob začetku nove koncertne sezone predstavljamo glasbene programe, ki so jih pripravili v ljubljanskem Cankarjevem domu, v Hiši kulture Celje in v društvu Glasbena mladina ljubljanska. Obiskali pa smo tudi koncert cikla Si Brass v Slovenski filharmoniji in magistrski koncert Mateja Kastelica v Palači Kazina v Ljubljani.

V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili avtorjevim spominom na Kitajsko. Tudi tam imajo glasbo, ki polni zlato posodo. Prednost ima komorna glasba, izbrali pa smo vendar glasbo, kakršno piše Tan Dun. Piše jo za kitajske instrumente, vključuje pa tudi evropske, po vsem svetu uveljavljene. V oddaji bomo predvajali vseh sedemnajst otroških pesmi Marija Kogoja.

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri tem pa se je osredinil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se dogaja v Londonu in na Norveškem v letih 1910–1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se opira na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen.
Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman.

V 17 delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek.

Produkcija: RAI - Radio Trst A

19:14
Poigra

Zanimivo je, da včasih nekatere stvari postanejo stalnica, čeprav prvotno sploh niso nastale s tem namenom. Letos namreč mineva 20 let, odkar se je na hitro in spontano sestavljena zasedba prijavila na sodelovanje na literarnem večeru, posvečenem pesniku Janezu Menartu. Zasedba Same babe je namreč iz čistega užitka uglasbila Menartova besedila in zaradi odobravanja občinstva in splošnega zadovoljstva članov zasedbe se je stvar ohranila ter uspešno plula naprej. Idejni vodja, gonilna sila, pozneje tudi avtor besedil in glasbe je bil Viktor Škedelj, glasbenikom znan kot Viki Baba. Žal pa življenje pluje svojo pot in Vikiju ni prizaneslo, tako da se je lani poslovil od tega sveta. Fantje: Marko Jelovšek, Uroš Buh, Marko Voljč, Matjaž Ugovšek - Ugo ter Miha Nemanič, so tako 20-letnico delovanja skupine z grenkobo praznovali brez kapetana, a s številnimi gosti, ki bodo Vikija zagotovo imeli v lepem spominu.

Pred bližajočo, drugo edicijo festivala TO)pot, ki bo potekal med 28. septembrom in 1. oktobrom, se pogovarjamo s kuratoricama festivala Ireno Pivka in Eleno Biserno. Festival povezuje vse tiste, ki hojo in poslušanje doživljajo kot prostorsko uresničitev kraja in telesa, ter raziskuje prakse prebiranja, ustvarjanja, prizemljevanja, potopitve, vplivov okolja na človeka in človeka na okolje. Ustvarjalke in ustvarjalci festivala poudarjajo pomen izkušnje izvorne povezanosti in soodvisnosti z drugimi človeškimi in nečloveškimi bitji in svetom. Med izjavami sogovornic bodo zveneli odlomki iz zvočnih sprehodov ter zvočnih del pretekle edicije festivala, avtorjev Boštjana Perovška, Manje Ristić, Irene Pivka in Braneta Zormana.

22:00
Poročila

Poslušali bomo dve plošči, pravi suiti, ki na svojski način premišljata skladanje, zgodovino in sodobne načine delovanja ansambla za sodobno glasbo. Poslušamo ploščo Lace harfistke, skladateljice, improvizatorke Zeene Parkins, ki prinaša posebno pripravo grafičnih partitur v obliki čipk, ter ploščo ansambla Zeitkratzer, ki izvaja ciklus del Reinholda Friedla, nastal po glasbi Domenica Scarlattija.

Jacob Ludwig Karl Grimm je umrl 20. septembra leta 1863, torej pred natanko 160 leti. Skupaj z mlajšim bratom Wilhelmom sta bila erudita, folklorista, jezikoslovca, med drugim veljata za utemeljitelja germanistike in modernega nemškega jezika. Bolj znana pa sta kot zapisovalca in zbiralca ljudskih pesmi, pravljic in bajk. Svojo prvo zbirko pravljic sta izdala leta 1812, pravljice sta potem prenavljala vse do leta 1857, ko sta izdala sedmo izdajo, na katero se opira tudi prevod Grimmovih pravljic Polonce Kovač. Ta je pri Mladinski knjigi izšel leta 1993. Iz te zbirke smo za oddajo izbrali pravljici Trije jeziki in Krojač v nebesih.

Prevajalka: Polonca Kovač;
dramska igralca: Tomaž Gubenšek in Martina Maurič Lazar;
režiserka: Ana Krauthaker;
glasbena oprema: Cvetka Bevc;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2015.

Pevka Johanna Summer in trobentač Jakob Bänsch sta predstavnika mlajše generacije nemških jazzistov. V goste jih je povabil eden najboljših jazzovskih orkestrov v Evropi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt