Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 18.9.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo Chaconne za flavto solo, op. 17, št. 30 Sigfrida Karg-Elerta, Vivaldijevo uglasbitev psalma 126 Nisi Dominus, Divertimento v D-duru Amandusa Ivančiča in Koncert v F-duru za violo, dva rogova, godala in basso continuo Georga Antona Bende.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Predvajamo in predstavljamo Sonato za flavto in klavir št. 2 v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva in uverturo k opereti Lutka Edmonda Audrana.

Čeprav vaška idila prikazuje blaginjo zrelih sadov, je že slutiti tudi skrivnostno mistično pozno jesen. Pesem je bila objavljena leta 1936 v zbirki Novembrske pesmi.

Igralec: Gregor Zorc
Produkcija: 2017

Predvajamo samospev Podoknica iz cikla Labodji spev Franza Schuberta, Variacije na Schumannovo temo za klavir štiriročno, op. 23 Johannesa Brahmsa, Dohnanyijevo Koncertno skladbo za violončelo in orkester v D-duru, Kvintet v A-duru št. 3, op. 9 Giuseppa Marie Cambinija, simfonične fragmente iz baletne pantomime Pajkova pojedina, op. 17 Alberta Roussela in Simfonijo za orkester Ernsta Ludwiga Urayja.

10:00
Poročila

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljiv raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.

11:00
Poročila

Danes se bomo posvetili ustvarjanju odličnega jazzovskega pianista Petra Miheliča. Večino svoje kariere je preživel v tujini. Pod svojim imenom je posnel le eno ploščo - Ljubljana By Night. Bil je eden prvih v jazzu, ki je v svoje igranje vpletal elektroniko.

12:00
Poročila
13:00
Poročila

V okviru programa PETRI (Practical Education in Technology Research and Innovation) Evropske vesoljske agencije skupina študentov Univerze v Ljubljani s projektom SpaceDent raziskuje, kako se bo v vesolju oziroma v breztežnostnem stanju na daljših potovanjih proti planetom skrbelo za zobe tudi z zobozdravniško prakso. Gre za multidisciplinarni zastavek, zato so v naš studio prišli pobudnik sodelovanja v projektu Tine Šefic z Medicinske fakultete, Hana Prtenjak s Fakultete za strojništvo ter Matic Hvala s Fakultete za elektrotehniko. Povedali so, kako se lotevajo tega izziva, ki bo kulminiral v merjenju posledic zobozdravstvene obdelave modelov zob v pogojih simuliranega breztežnostnega stanja jeseni v Franciji.

Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Johanna Straussa ml., Julesa Masseneta in Giacoma Puccinija.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo sopranistki Niki Gorič iz Maribora, ki je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti z izjemnimi študijskimi uspehi in izvrstnimi opernimi ter koncertnimi nastopi. Na srednji glasbeni in baletni šoli Maribor je končala študijsko smer solopetje pri profesorici Jolandi Korat, nato je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu in z odliko diplomirala iz solopetja pri profesorici Anne-Marie Zeller. Podiplomski študij je nadaljevala leta 2013 na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu pri profesorjih Lillian Watson in Jonathanu Pappu in z najvišjo mogočo oceno končala magisterij. Julija 2017 je z najvišjimi ocenami končala tudi umetniški doktorat iz opernega petja in prejela posebno nagrado za odličnost. Nika Gorič je že med študijem v Gradcu nastopila v vlogi Barbarine v Mozartovi Figarovi svatbi, v vlogi Peskarja v Humperdinckovi pravljični operi Janko in Metka in Elisette v operi Tajni zakon Domenica Cimarose. V izvedbi opernega oddelka Kraljeve akademije za glasbo v Londonu je pela v operi enodejanki Sestra Angelika Giacoma Puccinija, v londonskem gledališču Hackney Empire pa je nastopila v vlogi Suzane v Mozartovi komični operi Figarova svatba. V prvi oddaji bomo predstavili operno izvajanje Nike Gorič, ki bo zapela recitativ in arijo Grofice iz 3. dejanja Mozartove opere Figarova svatba, duet žepne urice Rozalinde in Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml. s tenoristom Martinom Sušnikom, arijo Manon iz 1. dejanja opere Manon Julesa Masseneta in arijo Laurette iz opere Gianni Schicchi Giacoma Puccinija. V oddaji boste slišali tudi pogovor s sopranistko Niko Gorič.

14:00
Poročila

Ob 60-letnici programa Ars se pogovarjamo o njegovem pomenu, načinu dela, tehnološki razširitvi, pogledamo pa tudi v njegovo prihodnost. Sodelujejo odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, pisatelj, pesnik in tudi radijski režiser Vinko Möderndorfer, skladatelj Milko Lazar, urednik novih medijev in družbenih omrežij Peter Frank, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori Aleksander Čobec ter doc. dr. Tina Lengar Verovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Studio ob 17-ih.

Predstavitev avtorske zgoščenke, ki jo je leta 2006 s Policijskim orkestrom posnel štajerski skladatelj, klarinetist, kapelnik in profesor, magister Franz Cibulka. Leta 1946 rojeni in 2016 umrli glasbenik je bil osrednja osebnost gibanja enega najbolj godbeniških koncev vsega sveta, zakaj Zgornja Štajerska s prestolnico Gradcem velja poleg Valencie in italijanske Apulije za prave epicentre, kjer ni zaselka, večjega od desetih hiš, da ne bi imel svoje godbe. Začenjamo z Borkenštajnsko slovesno koračnico, zloženo za tamkajšnjo godbo, zatem boste slišali Flutecarin – koncert za flavto in godbo, kot se že razbere iz naslova, posvečeno flavtistki Carini Victoriji Jandl. Potem na vrsto pride koncertna koračnica Marcia Cartiera. Zložena je bila za Papirniško godbo iz Gratkorna. Za konec pa boste slišali še koncertno skladbo Trumpet Emotions v dveh stavkih s solistom Manuelom Lichtenwöhrerjem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prevajalka Andrée Lück-Gaye, ki več kot tri desetletja prevaja iz slovenskega v francoski jezik in je v veliki meri zaslužna za prepoznavnost slovenske literature v Franciji, je prejela najvišje francosko prevajalsko priznanje. Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak ji je priznanje podelila za njen izjemni prevajalski opus in še posebej za graditev trdnih kulturnih vezi med državama. V oddaji tudi o dveh razstavah. V lapidariju Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Spontani ambient akademskega slikarja Rudija Benetika. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu pa etnološka razstava o bajnih bitjih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati.

Na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo so konec novembra 2022 štirje študenti akademije nastopili kot solisti z Orkestrom Slovenske filharmonije, in sicer violinistka Jelena Pejić, klarinetist Matija Raičević, pianistka Eva Založnik in flavtistka Jana Rumpf.
Ta teden poslušamo Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga je za svoj nastop izbrala Jelena Pejić, preostali glasbeniki pa bodo zaigrali prihodnji teden.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Poslušamo glasbo domačih skladateljev, ki so uspeli tudi v tujini in njihova dela najdemo na repertoarjih najuglednejših interpretov sodobne glasbe. Izbrali smo glasbo Nine Šenk, Mateja Bonina in Božidarja Kosa.

Roman Marjana Tomšiča Oštrigeca (oštrigeca pomeni čarovnija), izdan leta 1991, je pravljični roman, ki se pri nas pojavi kot nova literarna zvrst v 90. letih.

Roman Oštrigeca je zrastel iz Istre kot doživeta, tesno prežeta mitska enotnost istrske zemlje in istrskega človeka. Vodilo zgodbe je popotovanje večnega popotnika Bokšina od zgodbe do zgodbe, od zmage nad štrigo Štafura do ponovnega rojstva.

Režija: Sergej Verč
Skladatelj: Tomaž Rauch
Tonski mojster: Staš Janež
V glavnih vlogah nastopajo: Adrian Rustja, Minu Kjuder in Tone Gogala

Pesnica in esejistka Meta Kušar je prejela Rožančevo nagrado za esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale in Veronikino nagrado za knjigo Vrt. Njen esej Tomaž Šalamun, od diverzije do absoluta je izšel v reviji Sodobnost 10/2021.

"Pesnik Šalamun je požrtvovalno garal vsak dan in zapisoval miselne vsiljivke, ki so se pojavile vsakokrat, ko je egu zmanjkovalo energije. Zgodnji spopad z življenjem ga je pripeljal v regresijo, depresijo, pomanjkanje zavestne energije. Vsiljivke so neusmiljene, to bo potrdil vsak poznavalec psihe. Ne popuščajo, on jih kroti samo tako, da jih vsak dan zapisuje – takoj, zgodaj, velikokrat začne že ob štirih zjutraj. Zelo hitro je spoznal, da mu najmanj nagajajo, če jih uboga in zapisuje. Zelo močno se je zavedal, da mora pisati verze, tako zelo, da je to celo javno izjavil. Iz nezavednega vsiljivke niso prinašale samo stavkov, ampak tudi energijo egu za življenje. Intuicija je bila zaposlena s futurističnimi napovedovanji, čustva pa so bolj depresivna, natančneje melanholična, kakor potrjuje angleška knjiga novih in izbranih pesmi iz leta 1997: The Four Questions of Melancholy: New and Selected Poems."

Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Sonate za harfo in klavir št. 2 Milka Lazarja v izvedbi harfistke Mojce Zlobko Vajgl in pianista Bojana Goriška. Oblikovalec zvočne podobe eseja tokrat Matej Tolič, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja.

Francoski simfonični orkester Les Siècles je leta 2003 ustanovil francoski dirigent François-Xavier Roth z željo postaviti dela od 17. do 21. stoletja v današnjo perspektivo. Glasbeniki orkestra vsak repertoar igrajo na zgodovinskih instrumentih, primernih času nastanka. Orkester v tem letu praznuje 20-letnico delovanja in je 20. avgusta obiskal festival Proms s programom, ki je združeval dva prava izvirnika v medsebojnem razmiku 200 let. Mozart in Ligeti se morda sprva zdita malo verjeten par, vendar sta se oba razvijala po svoji individualni poti in sta bila v ospredju revolucij v glasbenem jeziku svojega obdobja. Ligeti je predstavljen z zgodnjim in poznim delom. Njegov živahni Concert Românesc/Romunski koncert je lahkotno praznovanje romunske ljudske glasbe – tako prave kot izumljene –, ki ga je obdajala kot mladega skladatelja, njegov Violinski koncert pa je tour de force instrumentalne virtuoznosti in zvočne domišljije. Mozart je preoblikoval instrumentalno glasbo Dunaja v 80-ih letih 18. stoletja z vložkom prave operne drame in vplivom "starodavne" glasbe Bacha in Händla, to pa je povzročilo niz koncertov in simfonij v ospredju tehnike in izraza. Solista, violinistka Isabelle Faust in pianist Aleksander Melnikov, sta bila idealna predstavnika te neustavljive glasbe.

22:00
Poročila

Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala na nenaraven način spremeniti dotedanje kulturne vrednote. Predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je pačila naravo in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagram podob 21. stoletja.

Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc

Magdelon – Nataša Barbara Gračner
Cathos – Maja Končar
Gorgibus – Jurij Souček
Mascarille – Iztok Valič
La Grange – Zvone Hribar
Du Croisy – Boris Kerč
Marotte – Milena Grm – Hudeček
Jodelet – Dare Valič
Taksist – Marko Simčič
Natakar – Karel Brišnik

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992

22:50
Divertimento

Glasbena medigra

Sonja Votolen je slavistka in anglistka, vrsto let je delala kot učiteljica angleščine na Osnovni šoli Slivnica. Izpopolnjevala se je tudi v tujini – v Glasgowu, Dublinu, Londonu, Yorku in Parizu. Piše priročnike za učenje tujih jezikov, strokovne pedagoške članke, recenzije in literarne kolumne.
Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v različnih literarnih revijah. Njeno poezijo lahko beremo tudi na spletnih portalih Vrabec anarhist in Poetry.net, na katerem objavljajo pesniki z vsega sveta. Ob poeziji ustvarja tudi izpovedno prozo, dramska besedila in zgodbice za otroke. Na več mednarodnih natečajih za poezijo in pesništvo je bila uvrščena med finaliste. "Od trav do peska" je ciklus njenih ljubezenskih pesmi.

Interpretka Maja Sever,
režiser Klemen Markovčič,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Oddajo bomo posvetili ustvarjanju vibrafonista, pianista, skladatelja in glasbenega pedagoga Karla Bergerja. Za vedno se je poslovil 9. aprila letos, star 88 let. V džez so ga zapeljali nastopi ameriških glasbenikov v Nemčiji, predvsem Dona Ellisa in Lea Wrighta. Sčasoma je postal vodilni vibrafonist svobodnega džeza.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt