Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Napovedujemo:
4. koncert Festivala Maribor: glasbena igra Zvezda in srce
3. koncert cikla SiBrass

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ameriški avtor Raymond Carver je pogosto pisal o sebi, hkrati pa mu je uspelo, da njegovi avtobiografski zapisi niso samo avtobiografski in da lahko nadovorijo tudi druge. Njegovo pesem Avtor njene nesreče interpretira dramski igralec Urban Jarni, prevedel jo je Marko Golja, kot režiser se je podpisal Jože Valentič.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Na Gornjem Seniku, na hribu Grebenšček, v Porabju naši rojaki pripravijo vsakoletno bogoslužje na prostem. Letos sta poleg slovenskega duhovnika Ferenca Merklija, nekdanjega gornjeseniškega župnika, ki odhaja na študij v Rim, somaševala še Tibor Tóth in Dejan Horvat. Župnik Dejan Horvat, ki prihaja med Slovence v Porabju iz Prekmurja, premišljuje o duhovni oskrbi rojakov v Porabju, njihovih vezeh z matico.

Avtor: Alen Jelen

Sredi septembra goduje Žalostna Mati Božja. Pieta - Marija, ki v naročju drži mrtvega Sina in ga objokuje, je tudi ena osrednjih slik Jezusovega trpljenja in smrti oziroma križevega pota, presunljivi prizor pa opisujejo tudi nekatere slovenske ljudske, ponarodele in zborovske pesmi.

Avtor: Polona Gantar

Mašo prenašamo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika.

Avtor: Martin Perčič

18. avgusta sta v Koncertnem centru v Beljaku v okviru Koroškega poletnega glasbenega festivala nastopila Orkester Italijanske Švice in pianistka Anastasia Voltchok. Orkester je vodil dirigent Markus Poschner, na sporedu pa so bili uvertura k operi Viljem Tell Gioachina Rossinija, Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela in Simfonija št. 3 v D-duru, op. 29 Petra Iljiča Čajkovskega.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

V septembru oddaje Humoreska tega tedna posvečamo poljskemu humorju. Magdalena Samozwaniec je bila poljska pisateljica, rodila se je leta 1894 v Krakovu. Pisala je romane, humorne in satirične povesti ter pravljice za otroke. Njeno prvo literarno delo je bila leta 1922 povest Na ustnicah greha. Oddajo smo posneli že daljnega leta 1978, zajema pa tri humoreske iz del Mladost za vse in Ščepec soli, ščepec bližnjih.

Prevajalec: Branko Šömen,
interpreti: Jana Osojnik, Jerica Mrzel in Srečo Špik,
režiser: Hinko Košak,
leto nastanka: 1978.

Avtor: Ana Rozman

Iz opusov Vivaldija, Verdija, Masseneta, Smetane, Porte, Händla, Rossinija, Puccinija in Halévyja.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Simfonični orkester iz Bochuma je 30. junija letos nastopil na Renesančnem dvorišču mestnega gradu v Weilburgu, mestecu na skrajnem zahodu nemške zvezne dežele Hessen. Na koncertu, ki je bil del niza Weilburških grajskih koncertov, je orkester vodil koncertni mojster, violinist Raphael Christ. Kot solist se je v Haydnovem Koncertu za trobento v Es-duru in Mahlerjevi skladbi Blumine v priredbi za trobento in godala Stevena Verhaerta predstavil nemški trobentač Reinhold Friedrich. Na junijskem koncertu v Weilburgu je Simfonični orkester iz Bochuma izvedel še Beethovnovo 7. simfonijo in uverturo k skladateljevemu baletu Prometejeva bitja, ki je bila tudi prva na sporedu.

Avtor: Mihael Kozjek

O Iskanju in doživljanju božjega v islamu in tudi primerjavah s krščansko mistiko z dr. Raidom Al Daghistanijem.

Avtor: Tomaž Gerden

Od rojstva avstrijskega skladatelja, organista, čembalista in dirigenta Antona Heillerja prav v teh dneh mineva sto let. Tokrat ga boste lahko spoznali v vlogi orgelskega interpreta.

Avtor: Polona Gantar

Nizozemec judovskega rodu Eliazar de Wind ali na kratko Eddy de Wind (1916-1987) je bil septembra 1943 skupaj z ženo Friedel deportiran v taborišče Auschwitz. Zaradi medicinske izobrazbe so ga zaposlili v taboriščni bolnišnici, kjer so jetniki skrbeli za zdravstveno oskrbo drugih bolnih jetnikov. Friedel je z mnogimi ženskami pristala v bloku, kjer je SS izvajal medicinske poskuse. Kljub krutim razmeram sta vzdrževala stike in ohranjala upanje v življenje po Auschwitzu. Svoje izkušnje je Eddy ob osvoboditvi Auschwitza januarja 1945 še v taborišču popisal v zvezku in ga po srečni vrnitvi na Nizozemsko izdal v knjižni obliki. Odlomek je prevedla Stana Anželj.

Interpretira dramski igralec Željko Hrs,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Klemen Markovčič,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2023.

Avtor: Tesa Drev Juh

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in
pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.

Avtor: Tina Ogrin

Agnieszka Szpila, rojena leta 1977 v Wałbrzychu, je pisateljica, ekofeministka in družbena aktivistka, po poklicu kulturologinja, ki zastavlja svoj glas za pravice diskriminiranih oseb, zlasti otrok z duševnimi motnjami, kakršni sta tudi njeni hčerki dvojčici. Debitirala je leta 2015 z avtobiografsko knjigo o materi samohranilki, ki se spopada z vzgojo avtističnih deklic. Sledila sta groteskni roman Bardo (2018) o poljski vsakdanjosti in ekofeministični roman Vešče (Heksy, 2021). V naslednji knjigi, zbirki novel Octopussy s podnaslovom Postporno zgodbe, pisateljica nadaljuje raziskovanje družbenih odnosov skozi optiko različnih vrst seksualnosti, segajočih tudi onkraj človeškega.

Avtorica scenarija in prevajalka: Jana Unuk,
interpretka: dramska igralka Darja Reichman,
vezni tekst bere Renato Horvat,
glasbena oprema: Nina Kodrič,
zvok in montaža: Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija: Klemen Markovčič,
redakcija: Tesa Drev Juh,
produkcija 2023.

Avtor: Tesa Drev Juh

V tokratni oddaji si bomo privoščili zvočni sprehod skozi umetnine švicarskega slikarja Paula Kleeja, ki so bile navdih ameriškemu skladatelju Guntherju Schullerju. Klee je izoblikoval svojevrsten slikarski slog, na katerega je vplivalo likovno izrazoslovje ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Bil je izvrsten risar, ki se je poglobil v študij barvne teorije. S svojim delom je vplival na Schullerja, ki je v svojem orkestralnem delu 7 študij na teme Paula Kleeja iz leta 1959 ustvaril 7 istoimenskih zvočnih interpretacij slikarjevih likovnih del, ki jih je umetnik ustvaril v letih od 1912 do 1933 in ki zajemajo širok spekter njegovega umetniškega ustvarjanja v slikarstvu in risbi.

Avtor: Katja Ogrin

Sedemnajstega septembra 1883 se je v Rutherfordu v New Jerseyju rodil ameriški pesnik William Carlos Williams. Njegova zgodnja lirika je nastajala v duhu imagizma, pozneje se je približal avantgardnemu eksperimentiranju, nazadnje pa je razvil svojevrsten objektivizem v prikazovanju vsakdanjega življenja. Izbrali smo šest Williamsovih pesmi iz cikla z naslovom Slike iz Brueghla. Cikel desetih pesmi temelji na slikah flamskega slikarja Pietra Brueghla starejšega. Pesmi sodijo v Williamsovo zadnjo zbirko iz leta 1962 (umrl je leto dni pozneje) z naslovom Slike iz Brueghla in druge pesmi. Pesniška zbirka je bila po pesnikovi smrti nagrajena s Pulitzerjevo nagrado za poezijo.


Prevod Miha Avanzo,
intepretacija Pavle Ravnohrib,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič,
režija Ana Krauthaker.
Leto nastanka 2013.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin