Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu so Chopinova Etuda za klavir v E-duru, op. 10, št. 3, 'Tristesse', Koncert v G-duru, Seibel 217 Johanna Davida Heinichena, Pastorala za orgle v C-duru Františka Xaverja Brixija, Koncert v A-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Haydnova Klavirska sonata št. 62 v Es-duru, Hob. XVI/52.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na sporedu sta uvertura h komični operi Crescendo Luigija Cherubinija v izvedbi Toskanskega orkestra pod vodstvom Donata Renzettija in Mozartov Klavirski trio št. 6 v G-duru, K. 564 v izvedbi tria Arion.

Avtor: Mihael Kozjek

Barbara Pešut je leta 2009 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Prej/potem, leta 2015 pa je predstavila izrazito erotično obarvan sklop pesmi v zbirki Granit žafran. Ob erotiki je v zbirki tudi veliko temne vedrine. Temne med drugim tudi zato, ker pesnica živi z multiplo sklerozo. Vseeno pa so pesmi svetle, saj Barbara Pešut bolezni kljubuje z vedrino in ljubeznijo do življenja. Pesem Okras interpretira Vesna Pernarčič.

Avtor: Ars

V zadnjem delu Glasbene jutranjice nekaj več podrobnosti namenjamo simfonični pesnitvi Wallensteinov tabor, op. 14 Bedřicha Smetane, Godalnemu kvartetu št. 14 v d-molu, 'Smrt in deklica', Franza Schuberta in koncertni suiti iz scenske glasbe k igri Marsíj ali začarani izvir Alphonsa Diepenbrocka. Na sporedu sta še Klavirski trio Stasysa Vainiunasa in Sanjarjenje iz Schumannovih Otroških prizorov.

Avtor: Mihael Kozjek

John Ireland je imel boleče in žalostno otroštvo, saj so mu starši kmalu umrli. To je močno vplivalo na njegovo življenje. Zaznamovalo je tudi njegovo odraščanje, saj ga je spremljal občutek negotovosti in neizpolnjenosti. Vendar pa se ta v njegovi ustvarjalnosti pozna na različne načine, ki niso bili vedno negativni. Njegov ostri, samokritični duh, hrepenenje po domu in želja, da bi pobegnil iz sedanjosti v daljno preteklost, so močno vplivali na njegov glasbeni slog.

Avtor: Dejan Juravić

Oddajo smo namenili Renatu Chiccu, mojstru črno-belih tipk in liričnemu umetniku pianističnega skladanja. Njegovo glasbeno pot nenehno zapolnjuje ustvarjanje s svetovnimi džezovskimi legendami; tako je postal eden naših v svetu najbolj prepoznavnih in uveljavljenih džezovskih glasbenikov.

Avtor: Marko Kumer

S kustosinjo pravkar odprte razstave "Vlasto Kopač: neutrudni humanist" Ano Porok se pogovarjamo o vsestranski oblikovalski ustvarjalnosti po njenem prepričanju javno premalo upoštevanega arhitekta Vlasta Kopača. Rodil se je v Žireh l. 1913 in v visoki starosti umrl 27. aprila 2006. Svojo ustvarjalno pot je začel v seminarju Jožeta Plečnika na ljubljanski šoli za arhitekturo l. 1934. Mojster mu je kmalu zaupal vodenje operative graditve vhodnega kompleksa na ljubljanskih Žalah in zaključni izris njegovih oblikovnih zamisli kapelic in monumentalnega vhoda v "Vrt vseh svetih", kot ga je imenoval. Po okupaciji je od začetka kot komunist vodil tiskarsko tehniko tukajšnje komunistične partije in OF, po aretaciji pa ga je nemški vojni stroj jeseni l.1943 zaprl v taborišče Dachau na Bavarskem; od tam se je vrnil mesec po osvoboditvi. Po obsodbi na Dachavskih procesih je bil tu zaprt od jeseni l.1947, skoraj 6 let. Nadaljeval je med drugim s svojo že predvojno zamislijo o graditvi počitniških hišic po modelu pastirskih stanov, ki jih je spoznal že v študentskih letih. Zasnoval je koncept Poti ob žici okupirane Ljubljane, že kot upokojenec pa je vodil obnovo kompleksa ljubljanskih Žal od l. 1985 do l. 1992. Razstava v Plečnikovi hiši v Ljubljani bo odprta do 8. oktobra.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte koncertni skladbi Wolfganga Amadeusa Mozarta in Reinholda Gliera.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo harfistko Sofio Ristić, umetnico bolgarsko-italijanskega rodu iz Vidma v Italiji. Po povabilu dirigenta Antona Nanuta začela leta 1996 igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, septembra 1998 pa je postala redna članica in tudi solistka v orkestru. Harfo je študirala pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu, med letoma 2002 in 2005 se je dodatno izobraževala na mojstrskih tečajih pri francoskem profesorju harfe Fabriceu Pierru. Posvetila se je tudi študiju klasične literature, iz katere je diplomirala na filozofski fakulteti v Trstu. Sofia Ristić je kot solistka uspešno nastopila na harfističnih tekmovanjih, prejela je tri nagrade na tekmovanju Victor Salvi v Assisiju v Italiji, nagrado Citta di Savigliano in nagrado U.F.A.M. – Zveze glasbenih umetnic v Parizu. V izvedbi harfistke Sofie Ristić bomo predstavili 1. stavek Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je izvedla s flavtistko Ireno Kavčič, in 1. stavek Koncerta za harfo in orkester v Es-duru, op. 74, Reinholda Glièra, oba s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V oddaji poslušajte tudi pogovor z umetnico.

Avtor: Tjaša Krajnc

Španska zgodovina – prvo knjigo, ki so jo napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia, s preprostim naslovom Zgodovina Španije o njej je v slovenskem prevodu izdala Slovenska matica (2022) – je dolga zgodba različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem.

Avtor: Tomaž Gerden

V nizu oddaj MEDENINA IN PATINA se vračamo k Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi tričetrtstoletnici obstoja. V tej in naslednji oddaji vam bomo predvajali glasbo s slavnostnega koncerta v Gallusovi dvorani, ki ga je bil orkester izvedel ob svojem prazniku 27. marca letos. Najprej predvajamo posnetek prvega dela koncerta, kjer vam bo kot radijskemu poslušalcu žal prikrajšan vizualni, natančneje, plesni spektakel, ki je pospremil glasbo na gala koncertu, a nič ne de: tudi glasba sama je tokrat več kot zgovorna in dovolj, da se naužijete plemenitega nektarja in slada ob vrhunski izvedbi skladb: Treh plesnih variacij iz Bernsteinove Fancy Free, Bečanove Prelude to a Kiss ter Mouvements Frenetiques Alexandra Kosmickega.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

S kratkima filmoma beloruske in poljske ustvarjalke Saše Ihnatovič in Ane Konik se začenja Festival migrantskega filma. Prvi prikazuje nezlomljivo voljo pribežnikov ob poniževanju in mučenju, drugi pa zahtevno realnost novega okolja, ki ne prinaša nujno začetka boljšega življenja. V oddaji še o Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina, ki letos v ospredje postavlja akcijski film, ter o razstavi Preobrat na Trgu revolucije, s katero v Mariboru razgrinjajo kulturno zapuščino Marka Breclja.

Avtor: Aleksander Čobec

Posnetek koncerta cikla Tutti, ki je zvenel 21. aprila 2022.

DEKLIŠKI ZBOR AKADEMIJA ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
Dirigenti: prof. Marko Vatovec, Petra Ivančič, GP M2 in Lara Willewaldt, GU M2
Vokalna tehnika: viš. strok. sod. Julieta Kubik de Habjanič

Avtor: Vesna Volk

Tone Škrjanec: Indigo,
Zoran Pevec: Beckett – moj advokat,
Igor Karlovšek: Še sem živa,
Francesco Petrarca: Pisma v antiko.

Recenzije so napisali Miša Gams, Veronika Šoster, Katja Šifkovič in Marija Švajncer.

Avtor: Vlado Motnikar

V enournem glasbenem izboru tokrat tri simfonična dela Janija Goloba, Alda Kumarja, Emila Adamiča in eno komorno Katarine Pustinek Rakar. V nadaljevanju oddaje predvajamo z ljudskimi motivi prepojene Istraljo Alda Kumarja, Adamičevo Koroško suito in Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, za uvod pa leta 1995 nastale Variacije za violino, klavir in orkester Janija Goloba.

Avtor: Mihael Kozjek

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

Stephen Holmes je politolog in profesor prava na univerzi v New Yorku. Z bolgarskim politologom Ivanom Krastevom je soavtor uspešnice Svetloba, ki je propadla: zakaj Zahod izgublja boj za demokracijo. Esej Stephena Holmesa Zbogom, prihodnost? je izšel v reviji Sodobnost leta 2013 v prevodu Maje Kraigher.

"Proučevalci postkomunizma so se že v devetdesetih letih zavedali, da ko se avtokracija sesuje, demokracija ne vznikne in ne stopi sama od sebe na njeno mesto, tako kot skoči opečen kruhek iz opekača. Ko se je evforija po letu 1989 unesla, so se potrdila osnovna dognanja, do katerih so se že prej dokopali preučevalci evropske dekolonizacije: da ni ovir, ni isto, kot da obstajajo možnosti; manj države ne pomeni več svobode; dobiti vpliv na zakonodajo je brez smisla, če nihče ne uboga zakonov; in ker je demokracija le točka v zgodovini, morajo biti pogoji zanjo manj kompleksni. Zanimivo vprašanje je torej: Kaj loči razumevanje težav demokratizacije danes od razumevanja teh težav in disfunkcij v poznih devetdesetih letih 20. stoletja, ko se je unesla začetna postkomunistična evforija?"

Esej smo opremili z glasbo Yanna Tiersena, ki tudi igra harmoniko in klavir. Tonski mojster je Miha Klemenčič, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.

Avtor: Andrej Rot

Koncert v Filharmoniji na Elbi 28. aprila je bil del letnega mednarodnega glasbenega festivala v Hamburgu in kot je v navadi, so na njem nastopili številne svetovne zvezde in vsi glavni hamburški orkestri. Zato je bila stvar časti, da je najstarejši orkester Hanzeatskega mesta odprl ta pomembni konec sezone. Državni orkester Hamburške filharmonije je pod vodstvom šefa dirigenta Kenta Nagana izvedel novo delo Na jasen dan ameriškega skladatelja Seana Shepherda, ki so ga glasbeniki le nekaj dni prej premierno izvedli v newyorški Carnegijevi dvorani. Je zelo obsežna skladba za več otroških in mladinskih zborov, violončelo solo in orkester, nastala pa je na besede nemške pesnice in pisateljice Ulle Hahn. Za dirigenta je Hahnova "nekakšna literarna ikona; dih, fraziranje in ritem njene poezije so glasbeni, zato pogosto sodelujeva," pravi o njej. Program koncerta sta zaokrožila Brahmsova Pesem usode, op. 54 in živahna Beethovnova Osma simfonija.

Avtor: Polona Kovačič

Gibalo igre je večni konflikt med razumom in senzualnostjo, med redom in kaosom. Zgodba se dogaja na Poljskem v obdobju druge svetovne vojne. Avtor jo je oblikoval kot ekspresionistično dramatično kompozicijo psiholoških situacij, v katerih lovi bežna, ponavljajoča se stanja, zaznave in halucinacije in, protislovno, prav v njih najde pomenljiv smisel.

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojsrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Borut Lesjak

Elizabeta – Marija Benko
Marija, Izabela – Milena Zupančič
Prvi hlapec – Janez Albreht
Drugi hlapec – Dare Valič
Vojaki – Uroš Maček, Roman Končar, Brane Završan, Franc Cegnar, Ivan Rupnik
Pevca – Andreja Dukarič, Peter Čare

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1982

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

NAPOVED:
Znani so nominiranci in nominiranke za letošnjo nagrado kresnik. To so: Katarina Marinčič, Dijana Matkovič, Tina Vrščaj ter Katja Gorečán in Lado Kralj, ki sta bila pred dobrim mesecem tudi izbranca žirije za Cankarjevo nagrado. Odlomek iz romana Katje Gorečan ste lahko spremljali včeraj, poslušate pa ga lahko tudi na naših spletnih straneh. Danes je na vrsti Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju. To je drugi roman Lada Kralja, ki je za svoj kratkoprozni prvenec Kosec koso brusi leta 2010 prejel nagrado za najboljši prvenec in fabulo. Tako kot v svojem prvem romanu Če delaš omleto iz leta 2014 se tudi v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ozira v polpreteklo zgodovino prestolnice, pri tem pa zgodovinska dejstva, osebe, dogodke in prizorišča niza okrog fiktivnih literarnih oseb. Ne bom se več drsal na bajerju se dogaja v obdobju od italijanske okupacije do petdesetih let v Ljubljani, natančneje, v Šiški; tam stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Te vodijo dekliško internatsko šolo, ki jo obiskuje tudi Eva Verdonik. Vanjo se zaljubi najstnik Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Vsak izmed njiju ima svojega zaščitnika, on likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Ozračje je napeto in situacija nevarna, saj Italijani v imenu velike fašistične ideje Slovence pobijajo ali pa jih odvažajo v koncentracijska taborišča, tam pa jih pogosto čaka prav tako žalostna usoda. Kot da to ne bi bilo dovolj, se začne za Evo ozirati še italijanski poročnik Tartaglia. Kljub težki tematiki je Kralj v svojem slogu gibek, sproščen, včasih celo ironičen. Izbrali smo odlomek iz prvega poglavja romana.


Interpret je Branko Jordan,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2022.

Avtor: Ars

Clementine bo letos nastopil na ljubljanskem džezovskem festivalu v Križankah. Clementine je vokalist in kantavtor s prepoznavnim tenorjem in samosvojo interpretacijo. Vedno zahteva popolno ustvarjalno svobodo. Glasbene žanre kombinira na nove načine ter spaja klasično glasbo, kabaret in muzikal. Ustvarja glasbo, ki se nam počasi in vztrajno useda v podzavest in ostane. V zadnjem času se uveljavlja tudi kot pesnik in filmski igralec.

Avtor: Marko Kumer