Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Napovedujemo 2. koncert festivala Prisluhi v mestnem gozdu v Celju.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Starosta slovenske poezije Ciril Zlobec se je poslovil leta 2018. Prve pesmi je objavil že med vojno, leta 1953 pa je slovensko javnost navdušil s pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj s tremi velikani sodobne slovenske poezije –Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Leta 2010 je izšla še zadnja Zlobčeva pesniška zbirka z naslovom Tiho romanje k zadnji pesmi. V Liričnem utrinku bomo slišali pesem Nebo nad nama iz omenjene zbirke.

Interpretiral jo bo dramski igralec Aljaž Jovanović.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Forum za dialog in mir na Balkanu, medversko srečanje z geslom Mir tebi, Evropa, mir tebi, Balkan, v organizaciji škofije Koper in Slovenske škofovske konference je na enem mestu zbral 200 verskih dostojanstvenikov iz dveh največjih verstev na Balkanu: krščanstva in islama, iz petnajstih držav, od Carigrada do Triglava. Ti so poudarili svojo zavezo miru, spoštovanju in sodelovanju na balkanskem območju, ki je bil v preteklosti poln konfliktov, številni so nerešeni še danes.

Avtor: Nataša Lang

Letos je minilo 180 let od rojstva Edwarda Griega, norveškega skladatelja romantične dobe, ki mu marsikdo pravi tudi »Chopin severa«, predvsem zaradi zelo liričnega kompozicijskega sloga, ki ga je izrazil tudi v svojih sakralnih delih. Ni jih veliko, tista, ki so, pa so dovršena v vseh pogledih. Najbolj znani in izvajani so njegovi Štirje psalmi op. 74 na stare norveške cerkvene melodije, namenjeni mešanemu zboru in baritonu.

Avtor: Polona Gantar

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik Mitja Andrejek.

Avtor: Tomaž Gerden

6. oktobra lani je bil v dvorani Koncertne hiše v Københavnu na Danskem koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra in pianista Vadima Kolodenka. Vodila ga je dirigentka Marta Gardolińska, na sporedu pa so bili skladba Nekega pomladnega jutra Lili Boulanger, Koncert za klavir št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova in Simfonija št. 7 v D-duru, op. 70 Antonina Dvořáka.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Ruski pisatelj, dramatik in prevajalec Mihail Bulgakov je verjetno najbolj znan po romanu Mojster in Margareta. V juniju v nizu cikla ruskega humorja, ki smo ga uvedli z Jerofejevim in Uspenskim, nadaljujemo z Bulgakovom in njegovim besedilom Usodna jajca v prevodu Draga Bajta in Severina Šalija. Uvede nas v svet vrhunskega znanstvenika, biologa, ki ga določa kruta resničnost Rusije v začetku dvajsetega stoletja. Bulgakov nam predstavi smešnega učenjaka in njegove razmere, nato pa preide k sprožilcu dramatičnih posledic: naključnemu odkritju rdečega žarka, ki poveča rast različnih bitij. Svetu bi lahko prinesel velike koristi, če ne bi prišel v roke bednim povprečnežem in aparatčikom, ki posebno dobro uspevajo v brezdušni birokraciji in nasilni oblasti. "S svojo grenko besedo se bom smejal," je rekel Gogolj. Bulgakov se mu tudi v tem pridružuje.

Igralec je Urban Kuntarič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

... pojejo odlomke iz del Bellinija, Gounoda, Duparca, Wagnerja, Puccinija, Donizettija in Rossinija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Münchenski komorni orkester in pianist Alexander Lonquich sta 2. oktobra 2021 nastopila v Velikem studiu Severnonemškega radia v Hannovru v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Spodnjesaški glasbeni dnevi. Nemški pianist in dirigent Alexander Lonquich, ki je na koncertu tudi vodil orkester, se je kot solist predstavil v 1., 3. in zadnjem, 5. klavirskem koncertu Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Mihael Kozjek

V Kopru je 17. junija potekalo medversko srečanje. Najvišji predstavniki veroizpovedi iz 15-tih balkanskih držav so razpravljali o miru in sožitju na tem območju.

Avtor: Tomaž Gerden

Potem ko smo v eni od prejšnjih oddaj predvajali prve štiri triosonate Johanna Sebastiana Bacha, oddajo začenjamo z njegovo peto sonato. Skladatelj je šest triosonat povezal v zbirko konec dvajsetih let 18. stoletja v Leipzigu. Zanjo je priredil nekaj starejših kompozicij, zadnjo sonato pa naj bi po mnenju raziskovalcev napisal povsem na novo. Zbirko je namenil svojemu sinu Wilhelmu Friedemannu, pozneje se je v več izvodih ohranila v rokopisih Bachovih učencev. Prva tiskana izdaja je izšla na začetku 19. stoletja v Zürichu.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Slovenski pisatelj Janez Trdina je morda najbolj znan po knjigi Bajke in povesti o Gorjancih. Od leta 1867 je namreč živel v Bršljinu pri Novem mestu. Tja je prišel z Reke kot predčasni upokojenec. Bil je zgodovinar, geograf in klasični jezikoslovec, lahko pa rečemo tudi etnograf. Dolenjsko in Belo krajino je v celoti prehodil in ob tem zapisoval, kako ljudje živijo, delajo, kakšne sp njihove navade in razvade. Njegovi zvezki s temi zapiski so shranjeni v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, nastajali so v letih od 1870 do 1879. Kot je zapisal etnolog Janez Bogataj v knjigi Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo, ki je izšla leta 2020 pri založbi Goga, gre za "eno najobsežnejših zbirk terenskega gradiva enega avtorja v etnološki vedi na Slovenskem". Janez Bogataj je iz gradiva izbral besedila, ki zadevajo predvsem prehranjevanje in pitje.

Igralca sta Gregor Gruden in Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Mirta Berlan,
tajnica režije Tanja Grmovšek,
režiser Andrej Jus,
urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

»Kakor se dnevi v neskončnem kroženju rojevajo na vzhodu in ugašajo na zahodu, se Vzhod in Zahod, neizmerno daleč narazen, vsak na svojem polu, na poti sonca nenehno srečujeta in stikata. Prvega brez drugega ni in njune značilnosti se opredeljujejo v zrcalu podobe, ki jima jo kaže nasprotna stran. Ta program v prepletu glasbe angleške kulture in vzhodne pravoslavne tradicije s konca 19. in začetka 20. stoletja išče prav njune glasbene stike in skupni temelj; išče nekaj, kar združuje, ne razdvaja, in s tem tke nenavadno glasbeno tapiserijo.«

Te besede dirigentke Petre Grassi in dr. Katarine Šter so nas pozdravile na koncertnem listu Komornega zbora Dekor za glasbeni večer z naslovom Dotik vzhoda in zahoda: Kontrasti ruske in angleške skladateljske šole 16. aprila v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.

Koncert smo posneli in mu namenjamo nocojšnji glasbeni portret.
Predtem pa vas vabimo še med besede Petre Grassi, ki jih je ujela Metka Sulič.

Avtor: Brigita Rovšek, Metka Sulič

Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima dvaintrideset, njen opus obsega sedem romanov, dve pesniški zbirki in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde.

Avtorica literarnega dela: Cécile Coulon,
avtorica oddaje (besedilo): Nastja Virk,
prevajalka: Nastja Virk,
režiser: Andrej Jus,
interpreta: Anja Novak Anjuta in Gregor Gruden,
bralec: Igor Velše,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojstrica zvoka: Mirta Berlan,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

V tokratni Glasbeni skrinjici smo zavrteli čas nazaj in se preselili v Veliko Britanijo, v trideseta leta 20. stoletja. V tem obdobju pred 2. svetovno vojno so bili izjemno popularni plesni orkestri, Al Bowlly pa cenjen in iskan pevec.

Avtor: Tina Ogrin

Kot vsako leto na kresni večer bodo na ljubljanskem Rožniku tudi letos za najboljši roman preteklega leta podelili nagrado kresnik. Za nagrado se poteguje pet književnih del slovenskih avtoric in avtorjev, odlomke iz njih pa lahko slišite v Literarnem nokturnu.
"Še vedno ne vem, kaj naj z vso to svojo ljubeznijo, ki je ostala nekje vmes" je citat, ki bi najhitreje povzel bistvo zgodbe v romanu Materinska knjižica, ki ga je napisala Katja Gorečan. Glavni lik je nerojeni otrok, ki ga je mati spontano splavila v devetem tednu nosečnosti. Ljubezen, ki se v materini intimnosti ni mogla razživeti, jo bremeni, na trenutke pa tudi hrabri. Pisateljica tematizira občutke, ki še dandanes veljajo za tabu, témo, o kateri se nihče ne želi, morda pa tudi ne zna pogovarjati. S tem pa postavlja na svetlo odlično opisano novo senzibilnost sodobne posameznice.

Interpret je Luka Bokšan,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režiser Alen Jelen,
redaktorica Petra Tanko.

Avtor: Petra Tanko

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin