Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 16.6.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Petek na programu Ars začenjamo z obletnicami:

CONRAD BECK: SONATINA ZA VIOLINO IN KLAVIR
Violina: KARLO RUPEL, Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK

DAVID POPPER: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP.24
Violončelo: MARTIN OSTERTAG, RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER IZ BERLINA, Dirigent: ROBERTO PATERNOSTRO

ANTON NEDVĚD: SLOVO in LJUBEZEN IN POMLAD
Tenor: MATEJ VOVK, Moški del SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA, Dirigent: MIRKO CUDERMAN

EMIL SJÖGREN: 2 LEGENDI
LEGENDA V AS-DURU, OP. 46, ŠT. 19
LEGENDA V D-DURU, OP. 46, ŠT. 5
Orgle: HANS FAGIUS

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

S Koncertom za marimbo in orkester Iva Petrića bomo obležili obletnico rojstva tega skladatelja, ki se je rodil leta 1931.
IVO PETRIĆ: KONCERT ZA MARIMBAFON IN ORKESTER
Marimba: NEBOJŠA JOVAN ŽIVKOVIĆ, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO LETONJA
Posneto 30. marca leta 2007 v Cankarjevem domu v okviru Oranžnega abonmaja.

Avtor: Vesna Volk

Slovenski pesnik Karlo Hmeljak je leta 2007 izdal svoj pesniški prvenec z naslovom Dve leti pod ničlo. Za svojo drugo pesniško zbirko Krčrk je leta 2013 prejel Veronikino nagrado. Gibke in ritmične pesmi napolnjuje Hmeljakov lucidni pesniški imaginarij. V Liričnem utrinku bomo slišali njegovo pesem z naslovom Glaževina.
Interpretira Željko Hrs.

Avtor: Ars

Skozi oči sodobnih skladateljev zremo v preteklost in poslušamo, kako so skladatelji v 20-em stoletju v svojo ustvarjalnost vpeljevali zapuščino preteklih obdobij.

ALFRED SCHNITTKE: SUITA V STAREM SLOGU ZA VIOLINO IN KLAVIR
Violina: VASILIJ MELJNIKOV, Klavir: ALJOŠA STARC

CIRIL KREN: SUITA V STAREM SLOGU
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: MARKO MUNIH

PETER ŠAVLI: SUITA V STAREM SLOGU
Flavta: IVAJLA ZLATEVA, Klarinet: JURE JENKO, Fagot: ZORAN MITEV

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: SUITA V STAREM SLOGU, ZA GODALNI KVARTET IN GODALNI ORKESTER
GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE: Violini - DARKO LINARIĆ in ROMEO DRUCKER, Viola - CVETO DEMŠAR, Violončelo - MILOŠ MLEJNIK; ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SAMO HUBAD

ZVONIMIR CIGLIČ: SUITA V STAREM SLOGU ZA KLAVIR
Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK

OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2
LAUSANNSKI KOMORNI ORKESTER, Dirigent: JESÚS LOPEZ COBOS

HANS FRYBA: SUITA V STAREM SLOGU ZA KOTRABAS SOLO
Kontrabas: JOŠT LAMPRET

WOJCIECH ŁUKASZEWSKI: SUITA V STAREM SLOGU ZA KVINTET PIHAL
Flavta: AGNIESZKA PROSOWSKA in ROBERT NALEWAJKA, Oboa: PRZEMYSLAW NALEWAJKA, Klarinet: DARIUSZ FALANA, Fagot: TOMASZ LEWANDOWSKI, Rog: TOMASZ BIŃKOWSKI

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki je bil simfoniji naklonjen ne le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav že davno tega ne več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, simfonija še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje pa občudovanje, in venomer se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Ti so velik stres za rastline in s tem povzročajo vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo do žlahtnjenja rastlin, da bi bile čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave in na škodljivce, so zelo uspešni tudi naši raziskovalci. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč – vendar je pot do uporabe teh rastlin na poljih še zelo dolga. Ob tem pa že stoletja obstajajo kulture, ki so na pomanjkanje vode in visoke temperature precej bolj odporne, vendar smo nanje v zadnjih desetletjih skoraj pozabili – med temi je zelo pomembno proso.

Avtor: Špela Novak

Za otroke je Tomaž Habe napisal že več kot 350 skladb, poleg njih so v njegovem opusu tudi številna didaktična dela. Kot je skladatelj povedal v enem od intervjujev, so otroške pesmi stalnica v njegovem ustvarjanju. Besedila za otroške pesmi rad piše sam, saj verjame, da se tako glasba z besedilom lažje in bolje spoji. Njegove skladbe iz zbirke Pisana račka izvaja Otroški pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja pod vodstvom zborovodkinje Manje Gošnik Volk ter ob klavirski spremljavi Katje Žličar Marin.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Predstavljamo dogodek B-AIR-ovega festivala zvoka - avdiovizualno instalacijo What Dogs Hear (Kaj slišijo psi) Aernoudta Jacobsa in izvedbo z vokalisti. To so Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko, Tisa Neža Herlec. Delo izhaja iz avtorjeve prakse mimetičnega prenašanja posnetkov neslišnih frekvenc v območje slišnega s pomočjo človeškega glasu. Avtor z instrumenti lastne izdelave snema, analizira in preobraža elektromagnetne signale, infrazvočna in ultrazvočna valovanja, spremenjeno tovrstno gradivo pa premešča v instalacijo in partituro, ki jo interpretirajo vokalisti.

Avtor: Primož Trdan

14:00
Poročila

Festivalsko poletje se je začelo! Še zadnji utrinki s Kino otoka v Izoli in že smo na poti v Kranj, kjer se odvija Kranjski igralski filmski festival - Krafft. Častni gost letošnjega festivala je sloviti srbski igralec Predrag "Miki" Manojlović. Napovedujemo pa tudi dogajanje v prihodnjem tednu: v Ljubljani Festival migrantskega filma, v Ormožu in Ljutomeru pa se bo začel - letos zgodnji - ljubljenec domačega in tujega občinstva, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. V kinu so slišni še zadnji udarci Metronoma: film je umeščen v Bukarešto v začetku sedemdesetih, kjer sedemnajstletna Ana s prijatelji posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. 

Avtor: Tina Poglajen

Po izjemnem uspehu filma Poletje v školjki je že čez nekaj let nastalo njegovo nadaljevanje. Tudi za drugi del je glasbo spisal Jani Golob, glasbe, pesmi pa je izvedla slovenska pop skupina Black & White, ki je delovala v 80. letih prejšnjega stoletja. Glavni del skupine sta sestavljala Tomaž in Eva Kozlevčar, skupina pa je bila najbolj znana prav po svojem sodelovanju pri obeh delih filma Poletje v školjki. Nekatere njihove pesmi, ki so jih uporabili pri filmu so pozneje postale velike uspešnice in jih bomo predvajali v tokratni oddaji o filmski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Njegova kariera se razteza čez pet desetletij. Za projektom sicer stoji Bob Thiele Jr., sin legendarnega producenta Boba Thieleja, ki je soustvarjal jazzovsko sceno več kot pol stoletja.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Tudi pri nas je vse več je sončnih elektrarn po strehah in napovedi, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Kje so njihove prednosti - in tudi slabosti -, je pojasnil doc. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo izdelati tandemsko sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno.

Avtor: Nina Slaček

Pianist Francesco Piemontesi je 27. avgusta lani nastopil v Dvorani Angelike Kauffmann v Schwarzenbergu v okviru festivala Schubertiade v Schwarzenbergu v Avstriji. V njegovi izvedbi poslušamo 16 Nemških plesov D 783 in Sonato za klavir v B-duru D 960 Franza Schuberta ter skladbo Luna se spušča na tempelj, ki ga več ni Clauda Debussyja.

Avtor: Marko Šetinc

S prizorišča B-AIRovega festivala zvoka - instalacija. Elektroakustična zvočna kompozicija temelji na akademskih raziskavah in posnetih pričevanjih petnajstih preživelih obleganja Sarajeva. Poslušalce konceptualno pripelje do kontemplacije o tišini kot vsiljenemu socialno-psihološkemu kontekstu, ki bi ga lahko primerjali z obleganjem Sarajeva. Ta kontekst ustvarja notranje kontemplativne procese, ki se razvijajo v skupnosti, a vplivajo na intimo vsakega posameznika. V skladbo so vpletene vse zvočnosti vojne, vključno z njenimi fizičnimi, estetskimi in semiotičnimi vidiki. To so sugestivni poudarki in nedvoumno sporočilo: nevarnost je v neposredni bližini. Znotraj konteksta, določenega z nevarnostjo, strahom, introspekcijo in negotovostjo, avtor nasprotje med hrupom in tišino ojača do skrajnosti, to nasprotje pa se postopoma zmanjšuje, ko se skladba približuje h koncu. Delo se ukvarja z dramskim zapletom, prikazanim z zvočno ilustracijo ponavljanja vsakodnevnih življenjskih ciklov med obleganjem. To vse bolj oži prostor akustičnega teritorija - od zelo velikega mesta k soseski, v notranje prostore in končno v intimen osebni trenutek.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado, o vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrben čas pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.
Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

19:13
Poigra

Na zadnjem koncertu letošnje abonmajske sezone pred Orkester Slovenske prihaja posebni gost – naš svetovno priznani dirigent in orkestrov nekdanji stalni dirigent in umetniški vodja – maestro Marko Letonja. Tokrat z orkestrom pripravlja koncertni večer, ki bo zvenel po naslovom »Hvalnica«. Ta namiguje na delo skladatelja Lojzeta Lebiča Cantico II , glasbo za orkester, ki ga bomo lahko slišali v prvem delu koncertnega večera. Poleg tega pa bosta na sporedu še Koncert za orkester v f-molu Béle Bartóka in skladba Lontano Györgya Ligetija.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Dobrodošli ob spremljanju koncerta zbora BBC Singers pod vodstvom Sofi Jeanin na oktobrskem posnetku iz Milton Courta v Londonu. Nanj so se ujeli dva Bachova moteta
Singet dem Herrn ein neues Lied/Pojte Gospodu novo pesem
in Komm, Jesu, komm/Pridi, Jezus, pridi
ter uglasbitev Magnificata skladateljice Isabelle Leonarde.

Avtor: Brigita Rovšek

Giovanni Boccaccio je svoje magistralno delo Dekameron začel pisati leta 1348, potem ko je Firence, pa tudi širše - velik del Evrope zajela epidemija kuge. Z zgodbami, novelami, ki jih je vključil v zbirko, je poudarjal pravico do svobode, do užitkov zemeljskega življenja. Izbrane Boccacciove novele bomo poslušali v julijskih Humoreskah tega tedna. Danes smo za poslušanje izbrali zgodbo o bistroumni Filipi, ki jo mož zaloti z ljubimcem, iz te zagate pa se Filipa zelo premeteno izkoplje.

Prevajalec: Niko Košir,
interpret: Gregor Baković,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena oprema: Cvetka Bevc,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2008.

Avtor: Ars

Ob stoletnici rojstva Elma Hopa bomo predstavili tega izjemno nadarjenega pianista in skladatelja hard bopovske usmeritve. V času življenja ni požel zasluženega priznanja za svoje ustvarjanje. Afirmativni zapisi o njem, številne ponovne izdaje njegovih plošč, vse to je prišlo šele po njegovi smrti. Hope je svoje solistične nastope pogosto razvijal kot variacije trenutnega materiala. Njegov slog je bil čist in tekoč, bil je liričen glasbenik, celo ko je igral hitrejše skladbe. Ko se je odločil igrati standarde, jih je predrugačil z nadomestnimi harmonijami, ritmičnimi spremembami in melodičnim fraziranjem.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 16.06.2023 12:50:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt