Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 13.6.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala sedem pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom To se ne pove je izšla letos. Pesem Kokakola, ki jo bomo slišali v nadaljevanju, je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Pesnica v tej zbirki pogosto uporablja snov iz vsakdanje izkušnje. Pogosti so motivi iz narave, kot so živali in rastline, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki simfoniji ni bil nenaklonjen le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav simfonija že davno tega ni več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje pa občudovanje, in neprenehoma se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo, da kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Pianist, čembalist, organist in izvajalec na druga glasbila s tipkami Luca Ferrini je po diplomi z odliko na tržaškem in na videmskem glasbenem konservatoriju v več kot tridesetih letih javnega muziciranja uspešno nastopil na več kot tisoč koncertih po Evropi, Aziji, Srednji in Južni Ameriki ter v Avstraliji. Pogosto koncertira v Sloveniji, kjer nastopa kot komorni glasbenik in solist. Že vrsto let uspešno koncertira in snema v duih z violinistom Črtomirjem Šiškovičem in s klarinetistom Jožetom Kotarjem, od ustanovitve leta 2002 je zelo dejaven član ansambla za sodobno glasbo MD7. Kot pianist sodeluje tudi z drugimi priznanimi slovenskimi glasbeniki in sestavi, kot je Ljubljanski godalni kvartet. Nastopil je s slovenskimi simfoničnimi orkestri v Ljubljani in Mariboru, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je tudi snemal.

Avtor: Tjaša Krajnc

12:00
Poročila

Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op.16 s solistko Dubravko Tomšič Srebotnjak in suita v starem slogu za godala Iz Holbergovih časov, op. 40 v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

So miti samo plod domišljije, želja in poenostavljenih predstav o življenju, svetu in vesolju? Zakaj se enaki mitološki motivi pojavljajo na različnih koncih sveta, čeprav v vsebinskih različicah? Ali je v mitih vendarle prastaro izročilo večne resnice? (ponovitev oddaje)

Avtor: Ivan Merljak

13:40
Poigra
14:00
Poročila

V času, ko se Lutkovno gledališče Maribor približuje petdeseti obletnici ustanovitve, so lansko jesen, v okviru Minoritske kulturne četrti, odprli Lutkovni muzej Maribor. V osrednjem delu kaže bogato ustvarjalnost gledališča v skoraj petdesetih letih profesionalnega delovanja, del pa tudi v času pred tem, saj je lutkovna dejavnost v Mariboru živa že več kot stoletje. Zgodovinsko - pedagoška zbirka z izbranimi lutkami, kostumi in scenskimi elementi nagovarja posamezne obiskovalce, organizirane skupine iz vzgojno-izobraževalnih zavodov in tuje obiskovalce. Pred kratkim so v sodelovanju z Društvom za sodobno umetnost X-OP in KIBLA2LAB pripravilo aplikacijo LutkAR, ki prikaze razstavljenih eksponatov snovne kulturne dediščine, nadgrajuje s sodobnimi tehnologijami in novo-medijskimi postopki, razširjeno resničnost. Več o zbrani in izbrani mariborski lutkovni zgodovini pa v pogovoru s Špelo Hren Juhart, sodelavko za odnose z javnostjo in soavtorico muzejske postavitve. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Ars

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis. V svoje zasedbe so ga povanbili nekateri najvidnbejši jazzisti, med njimi Ray Charles, Art Blakey, Max Roach, Elvin Jones in Slide Hampton.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Najprej gremo v Kranj, kjer so v soboto odprli 3. mednarodni igralski filmski festival, na kratko KRAFFT, in skupaj z njim še prenovljeni kino v centru gorenjske prestolnice, Mojkino Kranj. V Mestni galeriji Nova Gorica pa akademski kipar Boštjan Drinovec na razstavi Nevidni sopotnik s premikajočimi se skulpturami, ki spominjajo na razne industrijske in merilne naprave, prevprašuje težnjo človeštva po nenehnem napredku in absolutnem obvladovanju vsega okoli sebe. In še v Maribor, kjer so v Univerzitetni knjižnici ob 130-letnici rojstva znamenitega literarnega ustvarjalca, knjižničarja in kulturnega delavca Janka Glazerja organizirali okroglo mizo in predstavitev njegove ustvarjalne dediščine.

Avtor: Žiga Bratoš

Slavni violinist Christian Tetzlaff je 27. januarja v koncertni dvorani Berwald v Stockholmu nastopil z violinskim koncertom Roberta Schumanna, kontroverznim delom, ki je postalo eno skladateljevih najbolj priljubljenih. Še eno delo, ki je takrat naletelo na odpor, je Sibeliusova četrta simfonija, čeprav so jo od takrat prevzeli glasbeniki in ljubitelji glasbe po vsem svetu, skupaj s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia in njegovim glasbenim direktorjem Danielom Hardingom. Na začetku pa je zazvenela skladba Atmosfere Györgya Ligetija, evokativno delo, ki prodre v samo dušo poslušalca in seže daleč v vesolje.

Avtor: Polona Kovačič

V Latviji in Estoniji je približno 25 odstotkov prebivalcev ruske narodnosti. Še pred kratkim so imeli pripadniki te ruske skupnosti možnost, da se izobražujejo v maternem jeziku, zdaj pa sta Latvija in Estonija sprejeli zakonodajo, ki bo postopno popolnoma odpravila izobraževanje v ruščini. Koliko lahko državi pričakujeta od svojih državljanov, da uporabljajo prvi državni jezik, koliko pa gre za diskriminacijo ruske manjšine? Gost je Bojan Brezigar, novinar, politik, urednik in strokovnjak za manjšinska vprašanja.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas k poslušanju pastorale »Raztresene so bele črede« sira Arthurja Blissa.
Kantata iz leta 1928 je bila rezultat Blissovega navdušenja nad antično poezijo in mitologijo, natančneje, obiska sicilskih Sirakuz. Med raziskovanjem je prebiral Teokritove Idile in tako, kot je sam zapisal, našel temo za svoje zborovsko delo. Sredozemska svetloba, črede koz in zvoki piščali so mu narekovali klasično pastoralno prizorišče.

Avtor: Brigita Rovšek

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Devet ur dolga knjiga v 32-ih delih govori o življenju pod okrutno fašistično prevlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Tudi tokratna oddaja bo namenjena mladim pevcem, in sicer delu, ki je nastalo ob 50-letnici delovanja mladinskega zbora Radiotelevizije. Premiera in ponovitev dela Čudežno drevo sta bili v Cankarjevem domu zadnje dni iztekajočega se leta 2007. Danes bomo predvajali drugi del posnetka izvedbe, ki je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 27. decembra leta 2007. Delo Čudežno drevo Roka Goloba je na besedilo Zvezdane Majhen nastalo za zbor, orkester in dva pripovedovalca.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Nicanor Parra – fizik, matematik, antipesnik, večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado. Avtor štirindvajsetih objavljenih pesniških zbirk in še številnih drugih zapisov, občudovalec Shakespearja, ki je za svoj lastni užitek prevajal Hamleta. Nicanor Parra bralce nenehno postavlja pred nove izzive.

Avtor oddaje (tekst): Veronika Rot,
avtor literarnega dela: Nicanor Parra Sandoval,
prevajalka: Veronika Rot,
režiser: Alen Jelen,
bralca: Lidija Hartman in Igor Velše,
interpreta: Uroš Smolej in Nik Škrlec,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina.
urednica oddaje: Tina Kozin,
leto produkcije: 2018.

Avtor: Ars

21:35
Poigra
22:00
Poročila

Ansambel Decoder je absolutna rariteta, ki ne igra po ustaljenih zaprašenih principih večinskega sodobnega poustvarjanja, temveč deluje kot kolektiv, bend skladateljev in glasbenikov, ki je radikalno umetniško in organizacijsko demokratičen, a hkrati poenoten v programu in tudi osnovnih kompozicijskih prijemih: igro vodita repeticija ter trk analognega in digitalnega.

Avtor: Lovrenc Rogelj

Pesnik, publicist, socialni aktivist in partizan Kočo Solev, znan predvsem pod psevdonimom Racin, se je rodil 22. decembra 1908 v Velesu. Bil je samouk in še kako dejaven v komunističnem gibanju, zaprt, tudi v taborišču za politične kaznjence v Ivanjici, med vojno pa so ga internirali bolgarski okupatorji. Po vrnitvi iz internacije se je pridružil partizanom in padel 13. junija 1941 na planini Lopušnik v Zahodni Makedoniji, je zapisal dr. Aleksander Spasov v svoji spremni besedi k izboru Racinove poezije v eminentni zbirki Lirika (Mladinska knjiga). Tako kot je bil Racin predan socialnemu in revolucionarnemu boju, je tudi kot pesnik upesnjeval socialno tematiko s smislom za zvočno podobo poezije. Ob 100. obletnici Racinove smrti lahko v Nokturnu slišite nekaj njegovih značilnih pesmi. Nikar ne zamudite.

Avtor literarnega dela: Kočo Racin,
prevajalec: Mile Klopčič,
prevajalec: Ivan Minatti,
režiser: Klemen Markovčič,
interpret: Urban Kuntarič,
mojster zvoka: Urban Gruden,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
urednik oddaje: Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 13.06.2023 15:30:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt