Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Harfa je solističen, komorni in orkestrski inštrument z bogato zgodovino in še bz ogatejšo ter barvitejšo zvočnostjo. Njen razvoj se je začel že v četrtem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji in Egiptu, poznali so jo vsi kulturni narodi antike. Prek kotne, trikotne, kromatične in kljukaste harfe se je razvila pedalna harfa - eden izmed največjih inštrumentov, ki jih lahko vidimo v velikih orkestrih. Slišali bomo pet skladb iz različnih slogovnih obdobij – dva koncerta za harfo in orkester, Trio za harfo, violino in violončelo, Chaconno za solo harfo ter »Veliki duo« britanskega harfista in skladatelja Johna Thomasa.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Dane Škerl se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Njegov oče je bil ugleden založnik in prevajalec. Ob klasični gimnaziji je obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo, izobraževanje pa pozneje nadaljeval še na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral v razredu Lucijana Marije Škerjanca. Diplomiral je leta 1952. Že med študijem je vodil različne zbore ter honorarno poučeval na glasbenih šolah. Po diplomi je šolanje nadaljeval tudi v tujini, izpopolnjeval se je v Avstriji in v Nemčiji - v elektronskem studiu v Kölnu. Poslušamo Serenado za godala in Concertino za klavir in godala št. 1.

Avtor: Katarina Radaljac

O poeziji ruske pesnice Marine Cvetajeve je njen prevajalec Tone Pavček nekoč zapisal: "Marina poje po svoje. Pravzaprav ne poje, če rabim besedo dobesedno, a golta, kriči, trga, rjuje, drobi majhne gmote šumov, šumotanja, šumotov, zvokov in tonov in jih sestavlja v svojskem in neponovljivem ritmu zmeraj v nove govorljive sklope misli, občutij, izpovedi, podob in njihove ­večrazsežnosti." Njeno pesem z naslovom Otok v prevodu Toneta Pavčka interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna.

Avtor: Ars

Poslušamo: Lucijan Marija Škerjanc: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir, Johannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, Emil Adamič: Iz moje mladosti, suita za simfonični orkester, Marijan Lipovšek: Druga suita za godala, Danilo Švara: Sinfonia da camera in modo istriano, Richard Wagner: predigra k operi Tristan in Izolda.

Avtor: Katarina Radaljac

Ob 70-letnici zbora se posvečamo njegovim pevcem in dirigentom ter skladatelju Vinku Vodopivcu - z bogato zbirko pogovorov.

Avtor: Metka Sulič

Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.

Avtor: Ars

Dvakrat zapored se posvečamo pesmim lovcev iz doline Dalol Mauri. To je bolj ali manj izsušena dolina reke na južnem obrobju Sahare v Nigru. Ostanki rastlinja še skrivajo nekatere manjše divje živali, zgodbe slavnih lovcev na velike zveri pa so le še spomin, ki ga v izročilu ohranjajo pripadniki ljudstva Hausa. Lovci so bili pomemben del skupnosti, ki se je v skladu z lovskim načinom življenja delila na klane, poseben del skupnosti pa so bili glasbeniki, ki so junaštva lovcev opevali v pesmih ob spremljavi brenkala »gurumi«.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pogovarjali smo se s prejemnico nagrade "velenjica – čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus Meto Kušar, in s prejemnikom Steletove nagrade za življensko delo Slovenskega konservatorskega društva Gojkom Zupanom. Tržaški igralec in režiser Adrijan Rustja bo v nedeljo na prireditvi v muzeju Sartorio v Trstu prejel letošnjo nagrado primorskih gledališč "tantadruj" za življenjsko delo. Predstavljamo tudi obrise otroškega knjižnega festivala v Ljubljani, predsednik mednarodne žirije Vilenice pa opiše prejemnika osrednje nagrade vilenica - septembra jo prejme Ottó Tolnai iz Madžarske. Pred koncem pa napovemo Slovenske dneve knjige prihodnji teden - od 15. do 18. junija.

Avtor: Goran Tenze

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

"Toliko 'natančnih' ljudi je, ki drobijo čas na delčke. Ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, da se bo tako ali drugače zgodilo vse," zapiše makedonski pisatelj Aleksandar Prokopiev, mojster kratke zgodbe, v svojem doslej edinem romanu Špegavec. Delo, ki je v slovenskem prevodu Roberta Suše nedavno izšlo v zbirki 100 slovanskih romanov, po sledeh postmodernizma z igrivim pristopom na novo izprašuje literarne postopke, a se hkrati z dobršno mero ironije loteva družbenih premikov, ki so zaznamovali makedonsko družbo na začetku novega tisočletja. S pisateljem, predavateljem na Inštitutu za makedonsko književnost ter nekdanjim članom kultne beograjske zasedbe Idoli se je v Skopju pogovarjal Sašo Puljarević.


Bereta Igor Velše in Jure Franko,
ton in montaža Vito Plavčak.

Avtor: Sašo Puljarević

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Danesin prihodnjič predvajamo posnetke klavirskega recitala Paula Lewisa, ki je celoten koncertni program, izveden 29. aprila letos v dvorani Wigmore v Londonu, namenil glasbi Franza Schuberta. Schubertova klavirska dela so poleg Beethovnovih jedro repertoarja tega priznanega angleškega pianista. Na aprilskem recitalu je izvedel tri klavirske sonate iz Schubertovega poznega opusa ter jim dodal še en Glasbeni utrinek. Tega boste skupaj z najobširnejšim delom sporeda – Sonato št. 16 v a-molu, D. 845 slišali prihodnjič; tokrat pa Sonati št. 15 v C-duru, D. 840 z vzdevkom 'Reliquie' in št. 13 v A-uru, D. 664.

Avtor: Mihael Kozjek

Avtor zgodbe Preste, sveže preste je hrvaški pesnik, pisatelj in časnikar Antun Gustav Matoš, eden najvidnejših hrvaških literarnih ustvarjalcev na koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Trinajstega junija bo minilo sto petdeset let, odkar se je Matoš rodil v Tovarniku v Slavoniji. Tja je postavil dogajanje v zgodbi. To je Lipovac, "samoten zapeček", kot sam pravi, kamor pride za poštno uradnico Dragica, nezakonska hči vidnega hrvaškega politika. Zanjo se začne zanimati visokorojeni gospod von Wurstlingen, poveljnik huzarske čete, naseljene v tem kraju, vendar mlado poštarico zapelje huzar Unukić. Tega ritmojster ne more in noče prezreti. Nad mladim fantom se kruto izživlja, vendar…

Prevajalec France Vurnik
igralka Pia Zemljič,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Izvrstna psihološka karakterizacija ženskih glasov se z nepopustljivo dramsko silo stopnjuje vse do katarzičnega konca.

Opero Pogovori karmeličank so po uspešni krstni izvedbi v milanski Scali 26. januarja 1957 uprizorili v skoraj vseh pomembnejših svetovnih opernih hišah; pri nas so jo prvič izvedli l. 2014 v mariborski operi. To Poulencovo opero so v Dunajski državni operi prvič, v nemščini, uprizorili pred 59. leti, druga premierna postavitev v zgodovini gledališča, tokrat v francoščini, pa je bila 21. maja letos.
V glavnih vlogah nastopajo: Nicole Car (Blanka), Marijaa Nazarova (Konstanca), Eve-Maud Hubeaux (Marija), Marija Motoligina (madame Lidoine), Michaela Schuster (madame Croissy), Monika Bohinec (Ivana), Alma Neuhaus (Matilda), Bernard Richter (vitez de la Force) in Michael Kraus (markiz de la Force). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Bertrand de Billy.

Avtor: Dejan Juravić

Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971), prejemnik številnih nagrad, je doslej objavil deset samostojnih pesniških zbirk. Leta 2013 pa je izdal prozni prvenec – roman Otročjost. Avtor v njem na izviren in duhovit način popisuje otroštvo in zgodnjo mladost. Nenavadnost, ki se pomeša z elementi absurda in nadrealnega, pa pride celovito do izraza šele v njegovih kratkih zgodbah, najnovejših Čučnikovih literarnih stvaritvah. Objavljamo tri njegove kratke zgodbe.

Interpretacija Branko Jordan,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker.
Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Posneto leta 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin