Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelji iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelji iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo.

Ameriška pesnica Gwendolyn Brooks, ki se je rodila na današnji dan leta 1917, umrla pa leta 2000, je leta 1950 kot prva Afroameričanka prejela Pulitzerjevo nagrado. V svoji poeziji je pozornost namenjala težkim eksistencialnim razmeram, ki so zaznamovale življenja številnih temnopoltih Američanov – pri tem se je z izpovedjo pogosto približala svoji lastni izkušnji. Tudi v pesmi Kuhinjska zgradba, v kateri je tematizirala diskriminatorno stanovanjsko politiko. Pesem sta prevedla Kristina Kočan in Samo Šalamon, interpretira jo dramska igralka Asja Kahrimanović.

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelji iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo.

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Ravel je bil navdušen nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.

Kdo danes ne pozna knjig, kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali skoraj kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
Leto produkcije: 2020.

Kratka glasbena medigra.

Iz zakladnice koncertantne glasbe 18. stoletja

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju treh koncertov iz 18. stoletja za trobento, za klarinet ter za čembalo in klavir – fortepiano, ki jih bodo izvedli slovenski solisti, Orkester RTV Ljubljana in komorni orkester Slovenicum. Poslušali boste: Koncert za trobento in orkester v D-duru Giuseppa Tartinija, Koncert za klarinet in orkester Johanna Stamitza in Koncert za čembalo, fortepiano in orkester v Es-duru, WQ 47, Carla Philippa Emanuela Bacha. Ponovitev bo v četrtek, 8. junija, ob 5.05.

Dokumentarno junijsko popotovanje danes začenja delo pesnika in urednika Cirila Zlobca. V obdobju, ko je urednikoval v Uredništvu igranega programa, je radijska igra kot posebna umetniška zvrst doživljala razcvet in prejela številna jugoslovanska in tuja priznanja.

Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Vitomil Zupan: Poplah na ladji Jutro; odlomki iz literarnih oddaj o poeziji Cirila Zlobca s pesmimi – Dvom, upanje, ljubezen, Večer in Ljubezen – najina visoka pesem in uglasbena pesem V veri, da boš srečna v izvedbi Janeza Bolčina in Klaviatura lastovk in Naravni red stvari v izvedbi Dua Malunca.

Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Miha Jaramaz

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2014.

Ko si zamišljamo srednji vek, se nam pred očmi praviloma zarišejo podobe vladarjev in plemičev, v rokah katerih je večina bogastva in ki naj bi skrbeli za mir na tem svetu, pa delovnih kmetov, ki pridno obdelujejo zemljišča fevdalnih gospodov, in nenazadnje duhovnikov, menihov in teologov, ki vztrajno skrbijo za zveličanje krščanskih duš. Manj pogosto pa pomislimo, da je v obdobju visokega in poznega srednjega veka, nekje od 11. stoletja naprej, v to idealno tridelno družbo začel vstopati še nekdo drug - in sicer trgovec ter kasneje bankir. Prav s tem dvema figurama, ki v srednjeveški družbi delujeta kot neke vrste znanilca novega sveta, se ukvarja tudi monografija znamenitega francoskega zgodovinarja Jacquesa Le Goffa z naslovom Trgovci in bankirji v srednjem veku, ki je nedavno izšla pri založbi Studia humanitatis. Ob njej bomo o tem, kakšen je bil srednjeveški trgovec oziroma bankir, v kaj je verjel, kako je svoje delo usklajeval s takrat še vedno globoko religioznim pogledom na svet, kakšno mesto je zasedal v srednjeveški družbi in kako se je pod vplivom njegovega delovanja nazadnje ta družba začela korenito spreminjati, za tokratne Glasove svetov govorili z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ki je Le Goffovi knjigi pripisal tudi spremno besedo.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Od rojstva Edwarda Griega prav te dni mineva 180 let. Rodil se je 15. junija leta 1843 v Bergnu na Norveškem, skozi leta je postal poznan po vzdevku Chopin severa. Ne zato, ker bi tega francoskega sodobnika kakor koli posnemal, ampak zato, ker je dosegel norveški ekvivalent nežne melodične linije in rahločutne harmonizacije, značilne za Chopinovo glasbo. »Grieg ne nosi obleke nikogar drugega in si od nikogar ne izposoja govorice,« je zapisal ameriški glasbeni kritik, pianist in organist Lawrence Gilman.

Velja za največjega norveškega nacionalnega skladatelja, ki je v melodiki, harmoniji in ritmu zajemal iz bogastva ljudske glasbe, a se je opiral tudi na sodobni glasbeni jezik in iz te sinteze ustvaril izvirno glasbeno govorico. Izrazil jo je tudi v svojih samospevih. »V najboljših med njimi,« je zapisal Richard Aldrich, »so samorasla melodika, žalost in nežnost, harmonična izbrušenost, ki so povsem samosvoje.«

ter sklepna koncerta abonmajskega cikla FKK Slovenske filharmonije in abonmajske sezone Celjskega godalnega orkestra.
Poročamo še o nastopu ansambla Musica Antiqua iz Salzburga v sklopu cikla SiBrass. Prisluhnili bomo tudi Kozinovemu nagrajencu Slavku Šuklarju in napovedali festival Prisluhi v mestnem gozdu.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Nocoj jo vnovič namenjamo francoski muzi eksistencialistov Juliette Gréco. Oblečena v preproste črne obleke je na odru po navadi zavzela skorajda svečeniško držo, preprosto oznanila ime pesnika in naslov pesmi ter občinstvu izpovedala vse o življenju in ljubezni ...

V Ateljeju se vračamo k spremljanju nastajanja nove glasbe in zvočne umetnosti za najmlajše v okviru projekta B-AIR, v katerem v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov nastajajo stvaritve za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po uspešnih januarskih izvedbah dela Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc, namenjene prav tem, najmlajšim poslušalcem, bomo zbrali nekaj odzivov na delo in njegove predstavitve, nato pa se bomo posvetili novima skladbama, ki bosta v naslednjem tednu izvedena v podobnem formatu, skladbama Defiance of the Glorious Children Svetlane Maraš in Perpetuum mobile II Mateja Bonina. V četrtek 15. junija jih bo v Studiu 26 Radia Slovenija izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem.

Prijave na koncert za dojenčke in malčke ob 17ih so možne na povezavi https://olaii.com/event/3140/drugi-simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija
Prijave na večerni koncert za splošno občinstvo ob 19ih pa na povezavi https://olaii.com/event/3141/odkritja26-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija
Vstopnine za koncert ni, število mest je omejeno.

Prisluhnili bomo intrigantnemu spletu elektroakustičnih zvočnih narativ, t. i. radijskih oper ameriške skladateljice Yvette Janine Jackson, v katerih v samosvoji zvočni narativi nagovarja številna pereča družbeno-socialna in politična vprašanja.

Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za omenjeno nagrado. S svojo poezijo se je dvakrat uvrstila v polfinale pesniškega turnirja. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka.

Interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Saška Rakef.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.