Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 6.6.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Na današnji dan leta 1799 se je v Moskvi rodil Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik, prozaist in dramatik. Pogosto ga imenujejo največjega ruskega pesnika in začetnika moderne ruske literature.
Pesem z naslovom A.P. Kernovi je za ruskega pesnika Aleksandra Puškina značilna čustveno-razmišljajoča pesem. V uglajenem tonu izpoveduje romantično razumevanje idealne ljubezni. Pesem je prevedel Mile Klopčič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.

Avtor: Vesna Volk

11:00
Poročila

Hornist Jože Rošer je član Orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Igra tudi v več komornih zasedbah in nastopa kot solist z orkestri. V koncertni sezoni 2021/2022 je z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedel Prvi koncert za rog in orkester Richarda Straussa, s Simfoniki RTV Slovenija in tremi kolegi hornisti pa zahtevno Koncertno skladbo za štiri rogove in orkester Roberta Schumanna. Ob tej priložnosti je za naš radio pripovedoval o svoji umetniški poti.

Avtor: Anmarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.

Avtor: Ivan Merljak

14:00
Poročila
14:05
Oder

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Tokrat o novostih s knjižnega trga. Predstavljamo izbor novih del za mlajše bralce in novosti Mladinske knjige avtoric Lidije Dimkovske, Mire Furlan in Brine Svit.

Avtor: Urban Tarman

2. junija je za posledicami možganskega tumorja v starosti 71 let preminila finska skladateljica Kaija Saariaho, ki je mednarodno zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot vodilna glasbena modernistka svoje generacije. Simfonični orkester Finskega radia je 29. marca na koncertu v Glasbenem centru v Helsinkih prvič na Finskem izvedel njeno delo Pesmi Saarikoski za sopran in orkester, v vlogi solistke je nastopila sopranistka Anu Komsi. Pod vodstvom Sakarija Orame je v drugem delu večera zazvenela še glasba za balet Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.

Avtor: Polona Kovačič

Storilci kaznivih dejanj lahko na kraju zločina pustijo jezikovne sledi, ki pomenijo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje vsakega človeka je tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj znanih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil.

Avtor: Aleksander Čobec

Dolarjevi Salve Regina in Missa villana
zvenita v ivedbi Niederalteicher Scholaren in Komornega zbora RTV Slovenija ter Konzorta Combattimento Amsterdam.

Avtor: Brigita Rovšek

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Tokratna in prihodnja oddaja bosta namenjeni mladim pevcem, vabljeni ste namreč k poslušanju dela, ki je nastalo ob 50-letnici delovanja mladinskega zbora naše radiotelevizije. Premiera in ponovitve dela Čudežno drevo so bile v Cankarjevem domu na sporedu zadnje dni iztekajočega se leta 2007. Danes pa bomo predvajali posnetek izvedbe iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma, ki je nastal 27. decembra leta 2007.

Avtor: Tina Ogrin

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Spominjamo se francoske pisateljice Marguerite Yourcenar. Bila je svetovljanka, intelektualka, prva ženska v Francoski akademiji. Pisala je intelektualne, filozofsko-zgodovinske romane v baročnem slogu, v katerih je obravnavala splošno človeške probleme.

Avtorica oddaje je Nataša Varušak,
prevajalci Marija Javoršek, Vital Klabus, Saša Jerele in Nataša Varušak,
interpreti Vesna Jevnikar, Vojko Zidar in Marko Mandić,
bralca pa Barbara Zupan in Jure Franko.
Glasbeni opremljevalec je Marko Stopar,
ton in montaža Staš Janež in Matjaž Miklič,
režiral je Igor Likar.
Leto nastanka: 2003.
Urednici oddaje sta Tina Kozin in Staša Grahek. (Gre za ponovitev).

Avtor: Ars

21:41
Poigra
22:00
Poročila

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Pesnik Gregory Woods se je rodil leta 1953 v Egiptu, odraščal pa je v Gani. Diplomiral je iz angleške in ameriške književnosti. Po opravljenem doktoratu je poučeval in predaval, leta 1998 pa je bil imenovan – to je bilo prvo tovrstno imenovanje v Združenem kraljestvu – za predstojnika katedre za gejevske in lezbične študije na univerzi Nottingham Trent.
Glavna področja Woodsovega akademskega zanimanja so gejevska in lezbična književnost 20.stoletja, povojni gejevski in lezbični film ter kulturne študije.
Gregory Woods je objavil osem pesniških zbirk in pet esejističnih knjig. Njegova poezija je v prostem verzu, pa tudi v strogi metrični obliki. Nekaj Woodsovih pesmi je v slovenskem prevodu izšlo v antologiji sodobne evropske gejevske poezije Moral bi spet priti (izšla v zbirki ŠKUC-Lambda), pesmi za Literarni nokturno pa so iz njegove najnovejše pesniške zbirke Zapisi o spodbujanju k molku. Prevedel jih je pesnik in prevajalec Milan Šelj.

Avtor literarnega dela je torej Gregory Woods,
prevajalec Milan Šelj,
režiserka Saška Rakef,
interpret Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje pa Marko Golja.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 06.06.2023 15:10:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt