Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 31.5.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu dela Josepha Haydna, Michaela Haydna, Carla Heinricha Grauna in Johanna Christiana Bacha.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

-srebrni abonma Cankarjeve doma
-koncert Akademije za glasbo v Ljubljani
-zadnji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra s solisti violinisti Primožem Novšakom, Katarino in Markom Zupanom ter dirigentom Nenadom Firštem v Narodnem domu Celje

Avtor: Ars

Na sporedu: Suita Od zibelke do groba za flavto in klavir, op. 202 Carla Reineckeja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Aleš Šteger (1973), večkrat nagrajeni avtor številnih knjig, mnoge od njih so tudi prevedene, praznuje petdeseti rojstni dan. Ob avtorjevem jubileju objavljamo njegovo pesem Vrnitev domov, ki jo zaznamuje samosvoj modernistični pristop k upesnjevanju in oster, samosvoj jezik, sicer značilen za njegovo pesniško zbirko Proturberance (2002), v kateri je bila objavljena ta pesem, ki jo interpretira avtor.

Avtor: Ars

Na sporedu glasba Edvarda Griega, Carla Nielsna in Jamesa Moodyja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Našo pripoved o življenju in delu Ericha Wolfganga Korngolda smo v včerajšnji oddaji končali v Münchnu leta 1916, ko sta bili v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni skladateljevi prvi operi Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljiv talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. Med letoma 1917 in 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearovo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Spletni literarni portali in revije so že nekaj časa prostor živahne izmenjave mnenj, življenja primarnih in sekundarnih besedil s področja literature, prostor predstavljanja novih literarnih in kritiških glasov, tudi prostor promocije – in še bi lahko naštevali. Primer dobre in zanimive spletne revije je Poiesis, ki so jo ustanovili Katja Kuštrin, Peter Semolič in Tone Škrjanec, najdete pa jo na naslovu www.poiesis.si Od septembra 2016 deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Poiesis.
Spletna revija Poiesis je namenjena pesništvu in promociji poezije v družbi. O njej razmišljamo z urednikom Petrom Semoličem – pesnikom, pisateljem, avtorjem radijskih iger, esejistom in prevajalcem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Peter Semolič je tudi trenutni predsednik Kulturno-umetniškega društva Poiesis.

Avtor: Ars

11:40
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19 in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili prvi stavek Allegro molto moderato iz Klavirskega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 15 Gabriela Fauréja, Balado za flavto, klavir in godalni orkester Franka Martina, Kvintet za pihala Slavka Osterca in Sonato za flavto in klavir Bohuslava Martinuja. Ponovitev bo v četrtek, 1. junija, ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser.
Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal.

Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser.

Tonski mojster: Nejc Zupančič
Bralec veznega besedila: Igor Velše

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015
.

Avtor: Klemen Markovčič

Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom.
V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor.

Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.

Avtor: Klemen Markovčič

14:00
Poročila

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Avtor: Ars

15:00
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Zapodimo se med knjige: med novostmi Cankarjeve založbe sta roman Ajaccio, ponovno Ive L. Novak in Brezmadežna Zorana Predina, politična satira s primesmi družinskega romana, antiutopije in kriminalke. V ljubljanski Cukrarni pa je Založba Beletrina s prav posebnim literarno-glasbenim večerom obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so med bralce poslali njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano.

Avtor: Žiga Bratoš

Maj je mesec ljubezni, na njegov zadnji dan se zato tokrat pomudimo ob šopku slovenskih samospevov na temo ljubezni. Izvedla jih jih bosta tenorist Edvard Strah in pianist Klemen Golner.

Avtor: Polona Gantar

O štirih dogodkih bomo govorili ta teden v Glasbenem utripu, in sicer bomo glasbeni sprehod začeli v Ljubljani na premieri opere Jevgenij Onjegin, nato pa se bomo na dva koncerta odpravili v Celje. Tam sta potekala nastop tria Tempestoso in tekmovanje Oskarja Riedinga. Oddajo bomo sklenili v prestolnici, kjer pa se je prejšnji petek sklenil letošnji Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije.

Avtor: Vesna Volk

Most ima v sonatni obliki povezovalno funkcijo: v prvem delu mostu so elementi prejšnje tematike, drugi del pa se navezuje na naslednjo misel. Ta vmesni del je kot obok mostu. Tako so skladatelji delali v drugi polovici 18. stoletja in v devetnajstem stoletju. V dvajsetem stoletju je ta povezava pridobila še dodatno vlogo. Lutoslawski je ta dopolnjen način imenoval chain – veriga, avtor današnje oddaje pa je leta 1969 svojo skladbo naslovil Bridge – Most. To je tudi naslov današnje oddaje, ki vsebuje v srednjem delu tudi esej s tem naslovom.

Avtor: Pavel Mihelčič

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Oddajo Srce šansona bomo nocoj in prihodnji teden namenili eni najbolj znanih francoskih pevk, igralk in kulturnih ikon Juliette Gréco. V svoji 60-letni karieri je nanizala veliko uspešnic, predvsem je rada segala po delih francoskih pesnikov in šansonjerskih sodobnikov.

Avtor: Urška Preis

Arsov art atelje posvečamo izpostavljenim glasbenim delom, ki jih je v zadnjih desetih let ustvaril skladatelj Tomaž Svete. V zadnjih treh desetletjih seje uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni slovenski ustvarjalec operne glasbe, poleg oper ustvarja tudi simfonične, koncertantne, komorne in solistične skladbe. Tomaž Svete je na predvečer slovenskega praznika kulture, 7. februarja 2019, prejel nagrado Prešernovega sklada za tri izstopajoča glasbena dela. V nocojšnji oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bomo predstavili šest izbranih del: tri opere in tri obsežne skladbe za orkester, tudi s solisti in z zborom, ki potrjujejo široko in raznovrstno ustvarjalno sposobnost in izpovednost skladatelja.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Prisluhnili bomo mlajšemu švedskemu kitaristu, skladatelju in improvizatorju Kasperju Agnasu ter arhivskemu posnetku tria treh pomembnih sodobnih strunarjev: kitaristoma Alanu Lichtu in Deanu Robertsu in čelistu Charlesu Curtisu. Sodobni strunski zvenski prepleti v resonanci aktualnosti in preteklosti ...

Avtor: Luka Zagoričnik

Franjo Frančič je napisal okrog osemdeset knjig kratke proze, novel, romanov, pesniških zbirk in dramskih besedil ter besedil za otroke in mladostnike. Kot zapiše dr. Denis Poniž v spremni besedi k njegovemu najnovejšemu romanu Samota orgazmov pozabljenih smrti (Smar-team, 2023), "Frančič z vsako svojo knjigo obnavlja osnovni model, v katerem je v ospredju človek iz mesa in krvi, ujet v svoje in tuje silnice, predan strasti in obupu, postavljen v neštete, komajda predstavljive položaje, vedno ves in scela v življenju, a hkrati na robu prepada, vedno v dejavni drži, a zavedajoč se svoje krhkosti, majhnosti in nemoči".

Igralec Branko Jordan,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2023.

Avtor: Ars

Češka skupina Muff deluje od leta 1999, izvajajo glasbo med jazzom, rockom in elektroniko. Sestavljajo jo:
Marcel Bárta, saksofon
Jirí Simek, kitara in elektronika
Jakub Vejnar, bas kitara
Jakub Zitko, klaviature
Roman Vícha, bobni

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 31.05.2023 19:15:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt