Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zelena barva je simbol za nešteto stvari: pomlad, ljubezen, optimizem, globino in še nešteto pojavov in stvari - v slovarju simbolov so popisani na več straneh. Toda kot lahko slišimo v Zeleni pesmi poljskega pesnika Wladyslawa Broniewskega, se zeleno od želje prevesi tudi v neizogibno ...
Zeleno pesem v prevodu Rozke Štefan interpretira dramska igralka Helena Peršuh.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za hladnimi zidovi Escoriala se odvija tragedija med očetom in sinom, med mogočnim vladarjem in neizprosno inkvizicijo, med Cerkvijo in državo; opera slika zanosno prijateljstvo prestolonaslednika in Rodriga, neuresničeno ljubezen med Carlosom in njegovo zaročenko, pozneje njegovo mačeho, kraljico Elizabeto, ljubosumne spletke princese Eboli ter grozljive vizije devetdesetletnega slepega starca, velikega inkvizitorja, ki diktira upravljanje mogočne Španije v času njene vodilne vloge v Evropi.

Srečko Koporc spada med tiste slovenske ustvarjalce, ki so bili dolgo časa odrinjeni na rob glasbenega dogajanja. A ne čisto pozabljeni; Koporčeva glasba ni nikoli povsem utihnila, nekatere njegove skladbe so doživele izvedbe doma in v tujini.

Osrednjo pozornost v namenjamo velikemu slovenskemu uspehu na nedavni skladateljski tribuni Rostrum v Haagu, kjer sta odmevni priznanji dosegli skladbi Larise Vrhunc in Matica Romiha. Nadaljevali bomo v Cankarjevem domu, kjer je na 8. koncertu letošnje sezone cikla Kromatika kot solistka gostovala ameriška pianistka Claire Huangci, Simfonike RTV Slovenija pa je v izvedbah del Ravela in Stravinskega vodil šef dirigent Rossen Milanov. Predstavili bomo še šesti in hkrati sklepni koncert cikla Carpe artem v Mariboru, tam je s svojimi glasbenimi kolegi nastopil priznani hornist Boštjan Lipovšek, sobotni sklep Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije in zadnji letošnji premieri opernih hiš v Gradcu in Trstu.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Sloveniji se je konec minulega tedna mudil islandski pisatelj Sjón, ki sodi med najbolj priljubljene islandske avtorje. Njegova dela so prevedena v trideset jezikov in med njimi je slovenščina: ob zadnjem obisku je med bralce pospremil prevod prvega dela svoje romaneskne trilogije Codex s podnaslovom: Tvoje oči so me videle - delo je prevedel Andrej Peric, izšlo je pri založbi Goga. V pogovoru za Radio Slovenija je Sjón povedal, da je trilogija najpomembnejše delo v njegovem pisateljskem življenju. V njej je namreč izoblikoval svoj romanopisni glas.

Sjón je dejaven še v drugih umetnostih: začel je kot pesnik in še vedno piše poezijo, piše filmske scenarije in je glasbeni tekstopisec, ki z rojakinjo Björk redno sodeluje vse od njunih glasbenih začetkov v zasedbi The Sugarcubes. Ob tej priložnosti smo se z letošnjim prejemnikom nordijske nagrade Švedske akademije pogovarjali o umetnosti pripovedovanja zgodb, umetni inteligenci in svetu gibljivih podob, ki jih zadnja leta še posebej intenzivno soustvarja. Pred mikrofon je Sjóna povabil Urban Tarman. Prevode bere Renato Horvat.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Max Reger je živel trdo, delavno življenje. Koncertiral je kot organist, pianist in kot dirigent. Velikokrat je čas za komponiranje našel le še na nočnih vlakih. Zaradi norega koncertnega urnika je prepotoval vso Evropo in pri 43 letih nepričakovano umrl zaradi srčnega infarkta, ki ga je povzročila prenasičenost z delom, hrano in alkoholom. Regerjeva glasbena zapuščina vključuje 146 opusov in ogromno glasbe, ki ji ni dal oznake v katalogu. Napovedovali so, da bo dosegel glasbeno nesmrtnost, vendar se danes na odrih pojavlja le peščica njegovih skladb.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Najprej izpostavljamo novo postavitev opere Evgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo bodo premierno predstavili na odru ljubljanske Opere. Delo, ki predstavlja vrhunec ruske romantične opere, je režiral Vinko Möderndorfer, zazvenelo bo pod taktirko kazahstanskega dirigenta Alana Buribajeva. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani bodo drevi odrli razstavo »Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne«. Na njej bo mogoče videti osrednje primere cesarske cenzure, kakor tudi manj znane, saj v 19. stoletju ni bilo literata, ki ga cenzura ne bi mogla doseči. Na odru Mini teatra bodo premierno uprizorili predstavo Obisk pri soncu, ki sta jo pripravila poljski lutkar, igralec in režiser Marcin Marzec ter ukrajinska oblikovalka in scenografka Elvira Bosovych. V Komornem studiu programa Ars pa bosta nastopila saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee.

Ob koncu letošnjega abonmaja Družinskih koncertov v Slovenski filharmoniji s Francijem Krevhom, izpostavljamo vrhunce preteklega leta ter napovedujemo prihajajoči abonma, katerega koncerte je navdihnila narava.

Pisateljica Adriana Kuči je bila med obleganjem Sarajeva najstnica, med epidemijo covida, skratka, dobrih dvajset let pozneje, pa je napisala presunljiv roman z zgovornim naslovom Ime mi je Sarajevo. V romanu (izšel je pri založbi Litera z dobro spremno besedo Ervina Hladnika Milharčiča) med drugim piše o obleganju tega mesta, o razmerju s toksičnim partnerjem in o veliki, osrečujoči ljubezni. Več o romanu pove avtorica v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Španski umetnik se je občinstvu predstavil s programom, ki ga je naslovil: V Bachov razmislek: Goldbergove variacije v violinski preobleki. Prav zares si je Jiménez pred leti zadal, da bo to izjemno Bachovo delo – eno od najbolj zapletenih skladb za čembalo iz 18. stoletja - prepisal v skladbo za solo violino. O svojem podvigu je povedal: "Predstavljajte si, da poskušate vse pohištvo iz dvorca Versailles namestiti v čudovito, majhno podstrešno garsonjero nekje na podeželju. Kaj bi vzeli s seboj? Tiste stvari, ki so najbolj pomembne za vas. Ne za nekoga drugega. Za vas. To sem naredil z Bachovimi variacijami. Končni rezultat je zelo subjektiven. Če bo kdo imel občutek, da nisem izbral ali vključil pravih tem, se mu lahko le opravičim. Priredba ponuja tisto, kar jaz slišim v Bachovem delu."

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April. Zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem Radia Slovenija – Programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, obenem pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912-1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so skušali poslušalcem čim bolj nazorno približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delu, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojimir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistent režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004

Poslušamo zvočne posnetke iz oddaje, ki jo je leta 1984 pripravil Mirko Ramovš in je le droben kamenček v mozaiku njegovega zbiranja in ohranjanja plesnega in glasbenega izročila ter njegovega oživljanja v folklornih skupinah, čemur je nesebično posvetil vse življenje. Pojejo in igrajo nam pevci in godci iz Črnega grabna, doline med Prevojami in Trojanami. Podobo doline in življenje v njej je v zadnjih desetletjih močno spremenila avtocesta, mnogi so se zaradi avtoceste tudi izselili od tam. V vaseh nad dolino je bilo v osemdesetih letih še nekaj ohranjenega izročila, ki so ga domačini z veseljem predstavili. Naj bo oddaja Mirku Ramovšu v spomin in za slovo.

Dvaintrideseti Koncert v Komornem studiu programa Ars v prenovljenem studiu 13 Radia Slovenija bosta izvedla izjemna glasbena umetnika: saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee. Njun koncertni spored bo obsegal štiri skladbe iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe iz 20. in 21. stoletja. Poslušali bomo Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, skladbo Replike za altovski saksofon in klavir enega najopaznejših slovenskih skladateljev 20. in prve četrtine 21. stoletja Janeza Matičiča in sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja, radijski koncert pa bomo sklenili z najmlajšo skladbo – L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke sodobnega francoskega skladatelja in saksofonista Vincenta Davida. Saksofonist Miha Rogina, po rodu s Ptuja, je redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Na tej akademiji je študiral saksofon pri prof. Matjažu Drevenšku, nadaljeval pa v Franciji pri profesorjih Jeanu-Yvesu Fourmeauju, Vincentu Davídu in na Conservatoire National Supérieur de Musique / Visokem narodnem glasbenem konservatoriju v Parizu pri Claudu Delangleu, kjer je diplomiral z odliko. Izpopolnjeval se je na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Po študiju saksofona je z odliko končal študij orkestrskega dirigiranja na Univerzi za glasbo in scensko umetnost na Dunaju, kjer je študiral pri Johannesu Wildnerju, Bertrandu Debillyju in Urošu Lajovcu, nato pa je tam študiral še zborovsko dirigiranje pri Thomasu Langu. Sae Lee je ena najopaznejših komornih pianistk iz Japonske, ki od leta 2014 živi in ustvarja v Sloveniji. Zaposlena je kot docentka za klavir in komorno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo. Rodila se je in odrasla v drugem največjem japonskem mestu Osaki. Po študiju na glasbeni akademiji Toho Gakuen v Tokiu je z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Visokem državnem glasbenem konservatoriju v Parizu pri profesorjih Michelu Beroffu in Erícu Le Sageu. V prenosu koncerta poslušajte tudi pogovor z umetnikoma. Sodelovali bodo: napovedovalec voditelj Igor Velše, glasbeni producent je Janja Velkavrh, mojster zvoka Matjaž Mastnak, asistent zvoka Josip Cole Moretti in oblikovalec video prenosa Jernej Pogačnik, avtorica in urednica oddaje je Tjaša Krajnc.

Komedija Leonce in Lena izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in pa komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Komedija Leonce in Lena je bila prvikrat uprizorjena leta 1913. V prepesnitvi Jožeta Udoviča in radijski priredbi Boruta Trekmana vas bo tokrat torej nagovorila v radiofonskem jeziku s svojim nebrzdanim romantičnim zanosom in z izredno pretanjeno ironijo. Režiser Dušan Mauser, doajen slovenske radijske igre, je te vsebinske in oblikovne prvine prelil v bogato zvočno podobo in občuteno vodil vrhunsko igralsko zasedbo.

Tonski mojster in režiser: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec

Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever
Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač
Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel
Vzgojiteljica – Štefka Drolc
Valerio – Polde Bibič
Rozeta – Majda Potokar
Predsednik državnega svéta – Jože Zupan
Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.

Pesnik Lawrence Schimel se je rodil leta 1971 v New Yorku, že od leta 1999 pa živi in dela v Španiji. Piše v angleščini in španščini. Je pesnik, pisatelj, avtor številnih antologij, založnik in prevajalec iz španskega jezika v angleškega ter narobe. Je avtor več kot stodvajsetih knjig tako za odrasle kot za otroke. V slovenščini je doslej izšlo kar nekaj njegovih slikanic, v prevodu Barbare Pregelj pa imamo tudi njegovo zbirko mikrozgodb za odrasle Brada za dva. Schiemel je večkrat gostoval v Sloveniji in je prejemnik številnih nagrad, med drugim nagrade lambda, v Sloveniji pa je prejel zlato hruško za slikanico Cecilija in zmaj. Njegova besedila so prevedena v več kot trideset jezikov. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj značilnih pesmi Lawrencea Schimla v prevodu pesnika in prevajalca Milana Šelja.

Avtor lterarnega dela Lawrence Schimel,
avtor prevoda Milan Šelj,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Nejc Cijan Garlatti,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2023.

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo predvajali koncert za harfo in orkester danskega skladatelja Larsa Graugaarda z naslovom Nezastrta roka. Izvaja ga čilenska harfistka Sofia Asunción Claro, ki se še posebej posveča sodobni glasbi za harfo.