Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Marija Rus je bila legendarna profesorica francoščine na gimnaziji v Novi Gorici, bila pa je tudi klasična filologinja. In pesnica. Objavila je eno samo, vendar dragoceno zbirko z naslovom Pesmi in časi, in sicer leta 1998. V njej smo našli tudi pesem Zajetje.
Interpretacija: Saša Mihelčič.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

"Vedno sem poslušal tuje avtorje z bojaznijo, da bi podlegel tujemu vplivu. Zato sem samemu sebi dopovedoval, tako ne smeš pisati; če hočeš kaj povedati, povej po svoje. Razumljivo je, da sem se strastno izogibal vsaki imitaciji in če sem morda ugotovil, da ta ali ona skladba spominja na kakšnega znanega avtorja, sem jo pri priči zavrgel," je Ubald Vrabec leta 1959 povedal za revijo Naši zbori.
V njegovem skladateljskem opusu prevladujejo zborovska dela, čeprav v njem najdemo tudi skladbe za orkester, različne komorne zasedbe ali solistične instrumente.

Avtor: Polona Gantar

Citrarka Janja Brlec jje diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. V njeni diskografiji sta dve plošči, Med strunami in plošča Moments, ki je izšla leta 2021.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Na sporedu Simfonični fragmenti iz Pajkove pojedine, op. 17, Igralci na flavto, op. 27, Serenada za flavto, violino, violo, violončelo in harfo, op. 30 in Divertissement za klavir in pihalni kvintet, op. 6.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne.

Avtor: Ivan Merljak

Predstavljamo, razpiramo vprašanja in se pogovarjamo o temah, ki v popandemičnem obdobju prinašajo izzive evropskim gledališčem, kar je bilo vodilo drugega Evropskega gledališkega foruma v Opolah na Poljskem. Številne delavnice, predavanja in pogovori so se zbirali v okviru glavnih tem: odgovornosti do okolja, digitalizacije in vključevanja ranljivih skupin, kar je že nekaj časa na agendi evropske unije. Vendar so visoki predstavniki evropske kulturne politike prisluhnili gledališčnikom z namenom, da skupaj oblikujejo ukrepe, specifične za ta kulturni sektor. Hkrati je potekala tudi konferenca ETC – European Theatre Convention, ki sta se je kot predstavnika vseh slovenskih gledališč, vključenih v to mrežo, udeležila Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica, in Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj. O tem sta se pogovarjala z Vilmo Štritof, ki se je srečanja na Poljskem tudi udeležila in pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Tommy Smith je eden najbolj eminentnih škotskih jazzistov v zadnjih dvajsetih letih. Eden od številnih projektov, ki jih je izvedel s Škotskim nacionalnim jazzovskim orklestrom, je tudi cedejka Culloden Moore Suite.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Predvajali bomo koncert Orkestra Romanske Švice, ki je bil posnet 13. februarja v Viktorijini dvorani v Ženevi. Pod taktirko šefa dirigenta Jonathana Notta je izvedel simfonični stavek št. 2 Ragbi Arthurja Honeggerja, Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega in glasbo za balet Petruška Igorja Stravinskega, izvirno verzijo iz leta 1911. V vlogi solistke je gostovala pianistka Hatia Buniatišvili.

Avtor: Polona Kovačič

Med jezikovnimi tehnologijami se je v zadnjih letih zgodil velik napredek na področju orodij, ki pomagajo tvoriti slovnično boljša besedila. Številni so se razveselili predvsem digitalnih pomagačev za postavljanje vejic, vendar tovrstne tehnologije zmorejo veliko več. Jezikovni tehnologi lahko razvijejo aplikacijo, ki se osredinja le na težave, ki izvirajo iz posebnega jezikovnega okolja. Taka je tudi aplikacija LORIS, saj svetuje pri jezikovnih pojavih, ki izvirajo iz jezikovnega stikanja italijanščine in slovenščine, uporabna pa je tudi širše. O napredku na področju digitalnih jezikovnih pomagačev se bomo pogovarjali z znanstvenim koordinatorjem aplikacije LORIS, strokovnjakom za jezikovne tehnologije dr. Damjanom Popičem.

Avtor: Aleksander Čobec

Dobrodošli v zborovskem mozaiku s ciklom Figure humaine Francisa Poulenca in kompozicijo … a riveder le stelle … Ingvarja Lidholma.

Avtor: Brigita Rovšek

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April. Zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem Radia Slovenija – Programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, obenem pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912–1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so skušali poslušalcem čim nazorneje približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delo, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojimir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistent režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Alen Jelen

Danes in seveda tudi prihodnjič se bomo prepustili pripovedi, ki je zgrajena samo na domišljiji, in sicer pravljici, še natančneje, Sneguljčici. Delo, ki je v svoji instrumentalni zasedbi edinstveno v Evropi ali pa celo na svetu, je posebej za orkester Slovenske policije zložil Bojan Adamič. Nemško ljudsko pravljico sta zapisala brata Grimm, Pavel Golia pa je njun zapis prelil v verze.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Alessandro Manzoni je najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, njegovo osrednje delo, roman Zaročenca, pa velja za vrh romantičnega zgodovinskega pripovedništva. Te dni mineva 150 let od avtorjeve smrti.


Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič,
prevajalec Jaša Zlobec,
interpreti Stannia Boninsegna, Ivan Rupnik, Milan Štefe,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
tonski mojster Mirko Marinšek,
režiser Jože Valentič.
Leto nastanka 1995.
Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Petra Tanko. (Ponovitev)

Avtor: Ars

Prisluhnili bomo prvencu hrvaške skladateljice iz Splita, študentke Beata Furrerja, ki živi in deluje na Dunaju. Je soustanoviteljica ansambla Black page orchestra, posvečenega robnim skladateljskim izrazom. Plošča Scarlet songs je polnokrven (ter zares impresiven) diskografski debi tako ansambla kot skladateljice.

(Ponovitev oddaje iz lanskega oktobra)

Avtor: Lovrenc Rogelj

Avstralski glasbenik Nick Cave, rojen leta 1957, je v širši javnosti znan predvsem kot pevec in vodja rokovske skupine Nick Cave and the Bad Seeds, ki deluje že skoraj štiri desetletja. Manj znano pa je, da je Cave tudi pisatelj. Leta 1989 je izdal prvi roman Ko je oslica zagledala angela. Roman, ki je nastal v Berlinu, naslov pa povzema po svetopisemskem citatu, si je avtor najprej zamislil kot scenarij za film, a ker je filmski projekt propadel, ga je razširil v roman. Biblični slog, zgoščeno in slikovito podajanje zgodbe ter mešanje jezikovnih ravni so le nekatere od značilnosti tega romana, spletenega okoli zgodbe lika Evkrida in verske ločine ukuliti, ki ni povsem plod pisateljeve domišljije, pa čeprav so njeni pripadniki prispodoba za družbo v celoti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu bomo slišali odlomek iz tega romana, ki nakaže eno od njegovih glavnih poant – "prikazovanje razkroja globokega juga z gledišča obstrancev, označencev, odpadnikov mejnih stanj in bizarnih dejanj".

Prevajalec Andrej Peric,
interpret Nejc Cijan Garlatti,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin