Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo različne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan ima za seboj že dolgo ustvarjalno pot. Napisal je več kot ducat pesniških zbirk in izdal več knjig esejev. Pesem Počasna plovba interpretira Blaž Šef.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, a se je njegovo bivanje v tej deželi raztegnilo na kar 9 let; v tem času je napisal sedem oper, načrtovana osma (Ines de Castro), ki jo je bilo za leto 1826 naročilo neapeljsko gledališče San Carlo, pa je ostala nedokončana.

Avtor: Renato Horvat

Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ko je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, ob tem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, v kateri je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena ženska je bila sicer omejena pri svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik lahko razvil.

Avtor: Polona Gantar

Predstavljamo dva koncertna dogodka, ki sta se zvrstila prejšnji teden, sedmi koncert za abonma kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in sedmi koncert iz cikla Tutti, osrednjega simfoničnega cikla akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Od 17. do 23. aprila bo v Ljubljani v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki desetič festival žanrskega filma Kurja polt. Ob tem jubileju se bo Tesa Drev Juh v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjala z Mašo Peče, ki festival vodi že od začetka – o izzivih, uspehih, prejšnjih izdajah in o letošnji Kurji polti, pa tudi o stigmi, ki se še vedno drži žanrskega filma.

Avtor: Tesa Drev Juh

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Metnerjeve izkušnje v prvih mesecih v Berlinu so bile slabe. Nekateri obetavni angažmaji niso uspeli in uveljavitev v kulturnem življenju mesta je bila zelo težka. Njegova precej konservativna estetika in glasbeni slog nista ustrezala okusu občinstva. Brezkompromisno in neizprosno zavračanje skoraj vseh sodobnih glasbenih tokov, ki se je v prvih mesecih izseljenstva okrepilo, ni olajšalo položaja. Njegova zakoreninjenost v nemško glasbo ni mogla več pomagati, da bi se v Nemčiji počutil kot doma. Koncertna turneja pred desetletjem je bila komaj kaj več kot poskus uveljavitve njegove glasbe v majhnem obsegu. Njen učinek je izginil v letih vojne.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Včeraj in danes v Slovenski kinoteki gostujeta priznani pianist Donald Sosin in violinistka, mojstrica klezmer glasbe Alicia Svigals, ki smo ju povabili pred mikrofon. Z novo izvirno partituro sta sinoči v živo spremljala do nedavnega izgubljeno klasiko nemega filma Mesto brez Judov iz leta 1924, nocoj pa bosta spremljala postmodernistično posvetilo temu obdobju filmske zgodovine Mož brez sveta.
Napovedujemo dve predstavi: balet Ljubezen v Opera in balet Ljubljana in Kako sem se naučila voziti v mariborski Drami in ocenjujemo tretjo, Pot neizbrana v Mestnem gledališču Ptuj.

Avtor: Tina Poglajen

Konec novembra je v Rdeči dvorani ljubljanskega magistrata v sklopu cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske nastopila violinistka Vesna Gostič. Svoje glasbeno šolanje je začela na Glasbenem centru Edgarja Willemsa in konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pod vodstvom Roka Zgonca, zdaj pa študij violine nadaljuje v 3. letniku akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova.
Kot solistka je izvedla Merkujevo skladbo Citira, s pianistko Sae Lee pa Sonato za violino in klavir št. 2 v A-duru, op. 100 Johannesa Brahmsa.

Avtor: Vesna Volk

Johann Sebastian Bach je s tremi sonatami za violo da gamba in šestimi suitami za violončelo zapustil razmeroma veliko glasbe za basovsko godalo. Izmed njegovih štirih sinov, ki so se izkazali kot skladatelji, je temu zgledu najbolje sledil Carl Philipp Emanuel. Ohranili so se tri sonate za violo da gamba in trije koncerti za violončelo izpod njegovega peresa. Vse tri sonate so nastale v obdobju osemindvajsetih let, ko je bil zaposlen na dvoru Friderika Velikega v Berlinu. Takrat je bilo med meščanskimi in plemiškimi ljubitelji glasbe še vedno mogoče najti izvajalce na tem instrumentu, poklicni gambisti pa so bili redki. Zaradi vedno večjih dvoran se je mehkejši in manj prodorni zvok viole da gamba v drugi polovici 18. stoletja izkazal za pomanjkljivost.

Avtor: Domen Marničič

Poslušamo pevke in pevce ter godca iz treh vasi ob Kolpi ali blizu nje: to so Jakšiči, Vas in Osilnica, prvi dve pri Fari, zadnja nekoliko više ob zgornjem toku reke. Obmejni kraji v spominu prebivalcev hranijo veliko zanimivega izročila, sožitje ob meji je ustvarilo prepletanje kulture, v njej so pustila sledi tudi različna časovna obdobja. Tako zanimivih pesmi in viž ne manjka, svoje pa dodajo tudi glasovi in načini izvajalcev, ki nas lahko povežejo z drugimi in drugačnimi svetovi in časi.

Avtor: Tomaž Rauch

Tretji koncert Komornega cikla Narodnega doma Maribor je bil posvečen predstavitvi nemških romantičnih samospevov Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa.

25. januarja sta v Unionski dvorani v Mariboru gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann in britanski pianist Malcolm Martineau. Na tretjem koncertu iz Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor sta se posvetila izvajanju nemških romantičnih samospevov na pesmi o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, radosti v naravi in občudovanju cvetja. Predstavila sta Sedem pesmi Elisabeth Kulmann, op. 104 Roberta Schumanna, nato tri samospeve Clare Schumann iz Šestih pesmi, op. 13 na besedila Heinricha Heineja in Emanuela Geibla. V prvem delu sta izvedla še Šest pesmi op. 107 Roberta Schumanna na verze Titusa Ullricha, Eduarda Mörikeja, Paula Heyseja, Wolfganga Müllerja von Königswinterja in Gottfrieda Kinkla. Umetnika sta se v drugem delu koncerta posvetila izvajanju dvanajstih samospevov iz različnih zbirk mlajšega nemškega ustvarjalca v obdobju zrele in pozne romantike Johannesa Brahmsa. Izvedla sta samospeve na verze pesnikov Eduarda Ferranda, Ludwiga Uhlanda, Gottfrieda Kellerja, Heinricha Heineja, Christiana Reinholda, Franza Kuglerja, Karla Lemckeja, Paula Heyseja, A. H. Hoffmanna von Fallerslebna, Klausa Grotha, Georga Friedricha Daumerja in Augusta von Plattna iz vrste odličnih, četudi manj znanih nemških pesnikov. Po predstavitvi prvega dela koncertnih posnetkov poslušajte pogovor urednice Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann, ki je po mami slovenskega rodu.

Avtor: Tjaša Krajnc

Igra o pedofiliji znotraj cerkvenih zidov je ostra kritika sodobne družbe, sprenevedanja in molka. Avtor je navdih za zgodbo našel v številnih člankih po irskih časopisih, ki so prvi razkrivali krutosti pedofilije znotraj cerkvenih zidov. Je odpuščanje za nasilje, ki pušča trajne poškodbe in rodi novo zlo, sploh mogoče? Igro posvečamo njenemu režiserju Dušanu Mlakarju, letošnjemu prejemniku nagrade ''Polde Bibič'' za življenjsko delo.

Režiser: Dušan Mlakar
Prevajalka: Lučka Jenčič
Dramaturga: Pavel Lužan, Alen Jelen
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Glasbeni izvajalec na orglah: Iztok Petrič

Pater Eberhard – Janez Hočevar Rifle
Martin – Branko Šturbej
Otrok Martin – Matej Žan
Otrok Sebastian – Rok Hrovatin
Pevec pesmi Granada – Diego Barrios Ross

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Pesništvo Mateja Bora, rojenega 14. aprila 1913, je imelo več faz. Njegova zbirka 'Previharimo viharje' iz leta 1942 je bila prva ilegalno natisnjena knjiga pesmi v okupirani Evropi, v zbirki 'Šel je popotnik skozi atomski vek' je izrazil apokaliptično videnje sveta ob jedrski grožnji, njegova zadnja zbirka 'Podoknice tišini' pa odseva izraziti občutek minevanja. "Tam, kamor gremo, ni daljav in ne bližine. Tam, kamor gremo, je vse prav, ker vse izgine.'

Igralec je Sandi Pavlin,
režiserka pa Elza Rituper.

Produkcija leta 1994.

Avtor: Ars

Predvajamo glasbo avstrijskega skladatelja Antona Weberna, ki se mu je v drugi dunajski šoli prvemu uspelo popolnoma odmakniti od glasbenega jezika pozne romantike in neoklasicizma. Ustvaril je nove glasbene oblike, ki so ustrezale novemu zvočnemu jeziku; ta je temeljil na dosledni izpeljavi tako imenovane »klangfarbenmelodie«, melodije, ustvarjene z barvo tonskega zvena.

Avtor: Marko Šetinc