Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 11.4.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik Tone Pavček je bil med prvimi pripadniki tako imenovanega intimizma v Sloveniji. Pavčkova poezija ni zgubila stika z novoromantično, polna je
vitalističnih poudarkov, lirizma in miselnih zasukov o človekovi usojenosti in zaznamovanosti s prostorom in časom. Njegova govorica je spevna,
največkrat klasično vezana. O zvočnosti pa med drugim pripoveduje tudi njegova pesem Večerna glasba, ki jo interpretira Jože Mraz.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Z Robertom Schumannom se je Clara Wieck srečala, ko ji je bilo devet let in je že javno nastopala v Leipzigu. In čeprav je bil devet let in pol starejši od Clare, je bila veliko spretnejša pianistka od njega. Zaradi poškodbe prstov je Schumann moral namreč opustiti načrte, da bi svoja dela sam predstavljal javnosti, in začel je postajati odvisen od nje. Mlada Clara, ki je bila na poti, da postane svetovno znana pianistka, je postala izvajalka njegovih del, on pa se je raje posvetil skladanju. Seveda pa sodelovanje med Claro Wieck in Robertom Schumannom ni bilo le glasbeno – vedno bolj sta bila povezana tudi kot prijatelja, človeka.

Avtor: Polona Gantar

11:00
Poročila

Matija Krečič je violinist, skladatelj in aranžer, ki uspešno deluje na različnih področjih. Piše žanrsko raznovrstno glasbo, klasično, popularno ter glasbo za film, gledališče in televizijo.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Na sporedu: Ludwig (Louis) Spohr: Koncert za godalni kvartet in orkester, op. 131; Fantazija in varijacije na temo Franza Danzija, op. 81; samospevi za sopran, klarinet in klavir Hrepenenje, Uspavanka in Zbudi se;
Fantazija v c – molu, op. 35 za harfo.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v čas kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa se začneta močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje prevzameta pobudo slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod, ki prinašata slovanskim ljudstvom, v določeni meri tudi našemu, blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.

Avtor: Ivan Merljak

14:00
Poročila

»Naj živi teater!« pravi gost tokratne oddaje. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik več Borštnikovih nagrad. Lani je postal nosilec tantadruja za življenjsko delo, pred kratkim pa mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo eno najpomembnejših stanovskih nagrad – nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo. O spominih na ustvarjanje več kot 120 gledaliških predstav, filmskih začetkih in študijskih poteh, pa o poetiki gledališke komunikacije in večletnem pedagoškem delu na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v oddaji Oder - naš gost je režiser Dušan Mlakar.

(Foto: Dušan Mlakar © Peter Uhan, arhiv AGRFT/Drama Ljubljana)

Avtor: Matic Ferlan

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Revija Down Beat je Scheiderjevo večkrat odlikovala z nazivom Najboljša aranžerka, Najboljša komponistka in Najboljši orkester. Je tudi dobitnica sedmih nagrad Grammy.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Ob 100. obletnici rojstva madžarskega skladatelja Györgya Ligetija je pianist in skladatelj Sašo Vollmaier pripravil nov glasbeni projekt z naslovom Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu. Na sporedu bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Predstavljamo spomladanske novosti, ki so izšle pri založbi Miš. Med njimi so domišljijska slikanica o arhitektu Jožetu Plečniku Krušno mesto, novi roman Igorja Karlovška Še sem živa in roman Zadnji odgovor Petje Rijavec.
Oglaša se tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec. Tam so v razstavišču Dioklecijanovih term konec tedna odprli razstavo z naslovom Voda v umetnosti in umetnost vode. Posvečena je umetnosti in tehnologijam, ki jih je sprožila voda že v starem veku.

Avtor: Tina Poglajen

Tretjega februarja je v dvorani Berwald v Stockholmu znova gostovala ameriška dirigentka Marin Alsop, ki je skupaj z Zborom in Simfoničnim orkestrom Švedskega radia izvedla glasbo z literarnim navdihom. Čudovitemu Eseju za orkester št. 2 Samuela Barberja je sledilo zborovsko delo Leonarda Bernsteina Chichesterski psalmi s težkimi vokalnimi deli. Slišali bomo tudi zelo osebno Peto simfonijo Dmitrija Šostakoviča, finale zanjo pa je navdihnila pesem Prerojenje Aleksandra Puškina.

Avtor: Polona Kovačič

Ruščina v Ukrajini ni prepovedana, pravi jezikoslovka Marija Sotnikova Štravs. Je pa lahko sankcionirana javna raba ruskega in drugih jezikov, ki izključuje ukrajinščino. V drugem delu pogovora smo se z Ukrajinko, ki se je pred 20 leti preselila v Slovenijo in tukaj doktorirala, pogovarjali tudi o tem, kako Ukrajinci danes doživljajo ruski jezik in kakšna bo verjetno njegova raba v Ukrajini po vojni.

Avtor: Aleksander Čobec

Pridružite se nam ob Brucknerjevem Te Deumu na koncertnem posnetku solistov, zborov Opere SNG Maribor in akademije za glasbo v Ljubljani ter orkestrov Opere SNG Maribor in RTV Slovenija pod vodstvom Christiana Mandeala.
Posnetek je nastal v Cankarjevem domu decembra leta 2011 v ciklu Kromatika.

Avtor: Brigita Rovšek

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se prične z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

Les Miserables so v celoti peti muzikal, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je spisal Claude- Michel Schonberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Skladatelj Claude-Michel Schonberg, rojen je bil leta 1944 staršem madžarskega porekla, je začel svojo kariero kot pevec, pisec in producent popularne glasbe. V sodelovanju z Alainom Boublilom se je Schonberg v vlogi sopisca libreta in kot skladatelj lotil več del, med drugimi tudi Miss Saigon, ki smo ga pred časom v naših oddajah že predstavili. Tandem Schonberg - Boublil je do monumentalnega knjižnega dela Nesrečniki pristopil, kar se je le dalo previdno. S posameznimi idejami, kako spraviti delo v obliko muzikala sta se poigravala tudi po več mesecev, vse to z enim samim namenom: preveriti ali se bo delo v obliki muzikala sploh obneslo in, kot je dejal Boubil: Ali bodo bogovi na najini strani.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

15. aprila mineva 180 let od rojstva ameriško-britanskega pisatelja Henryja Jamesa. James velja za ključno osebnost iz obdobja prehoda od realizma k modernizmu in predhodnika modernega romana 20. stoletja, številni poznavalci ga imajo za enega največjih romanopiscev v angleškem jeziku. Slovenci imamo prevedenih več njegovih del iz obširne literarne zapuščine. Odlomke iz nekaterih je Tadeja Šergán vključila v Literarni večer.

Prevajalci Božidar Pahor, Janko Moder, Meta Osredkar, Rastko Močnik, Alenka Moder Saje, Nada Grošelj, Srečko Fišer, Katarina Puc, Juš Turk,
interpreta Saša Mihelčič in Primož Pirnat,
napovedovalka Eva Longyka Marušič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Špela Kravogel,
urednica Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Tadeja Šergan

22:00
Poročila

V oddaji o sodobni glasbi tokrat poslušamo izbor del z mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki se je lani v 68. izdaji odvila v Palermu. Tribuni bomo namenili tudi serijo sredinih večernih oddaj Arsov art atelje – Ostro uho, v katerih bomo z gosti ocenjevali dela, v oddaji Glasba našega časa pa bomo predstavili še nekaj skladb, ki prav tako ponujajo zanimivo poslušanje, tokrat Echoing Distances, komorno simfonijo za solo tolkalca in 34 instrumentalistov Jaānisa Petraškevičsa, Alrediph za tam tam in simfonični orkester Mariusa Baranauskasa in Pianissimo za klavir, pihalni orkester in elektroniko Carlosa Cairesa.

Avtor: Primož Trdan

V arhivu Radia Slovenija imamo nekaj kratkih zgodb Tomaža Završnika. Ena izmed njih je zgodba Pogled v prihodnost, zgodba o zgubi, ki ni zguba. Verjetno.

Avtor kratke zgodbe Tomaž Završnik,
režiser Jože Valentič,
interpret Jernej Kuntner,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2016.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:11:20

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt