Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 10.4.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so Koncert za flavto in godala, 'La Tempesta di Mare' Antonia Vivaldija, Canzon galliard št. 14 Williama Bradea, Suita v F-duru Jana Dismasa Zelenke in Rheinbergerjev Klavirski trio št. 2 v A-duru, op. 112.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu so Koncert za violino, klavir in orkester v F-duru, Hob. XVIII:6 Josepha Haydna in Schumannova Adagio in allegro, za violončelo in klavir, op. 70.

Slovenski pesnik in pisatelj Kajetan Kovič je bil mojster verza in sloga ter priljubljen mladinski pisatelj. S svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom je pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Pesem z naslovom Prebujenje interpretira Pavle Ravnohrib.

V sklepu Glasbene jutranjice na sporedu uvodna Sonatina iz kantate št. 106, Božji čas je najboljši čas, Johanna Sebastiana Bacha, Pomlad – glasbena slika za orkester v D-duru, op. 34 Aleksandra Glazunova, L'almanach aux images (Almanah s slikami) – cikel osmih klavirskih skladb skladatelja Gabriela Grovleza na pesmi Tristana Klingsorja, 'Adagio', 3. stavek iz Simfonije št. 2 v e-molu, op. 27 Sergeja Rahmaninova, Sekstet za klavir in godala v G-duru, op. 58 Friedricha Kalkbrennerja, Saint-Saënsov Koncert za violončelo št. 1 v a-molu, op. 33 in suita iz Fauréjeve scenske glasbe k igri Pelleas in Melisanda.

10:00
Poročila

Clara Wieck Schumann se je rodila 13. septembra 1819 v Leipzigu v glasbeni družini. Oče Friederich Wieck je bil pianist in cenjen učitelj klavirja, mati nadarjena pevka. Zakonca sta se pozneje ločila in značajsko težavni oče je svojo hčerko glasbeno vzgajal sam, trdno odločen, da iz nje ustvari koncertno pianistko. To se je tudi zgodilo. Clara je poleg velike glasbene nadarjenosti namreč že zgodaj pokazala tudi pripravljenost za trdo delo. Kot otrok ni bila prav zgovorna, z vsem svojim bitjem pa je vsrkavala glasbo iz svojega okolja; to sta bili predvsem mamino petje in očetovo igranje.

11:00
Poročila

Pred njenim nedeljskim koncertom v Cukrarni bomo slišali izbor njenih najboljših skladb.

12:00
Poročila
13:00
Poročila

V nasprotju z verjetjem, ki je povezano z vero oziroma religijo, se znanost praviloma ukvarja s fenomeni, ki jih lahko dokaže ali ovrže. Toda kaj storiti s tem čemur pravimo svoboda, tako osebna kot politična? Ali vanjo verjamemo ali jo le dokazujemo ali ovržemo? Pokojni francoski liberalec Bertrand de Jouvenel (1903-1987) je sredi prejšnega stoletja pisal o dostojanstvu svobode in političnem dobrem. Prevod: Natalija Mikec. Objavljeno v zborniku Založbe Krt "O sodobnem liberalizmu" leta 1992.

Pevke in instrumentalistke na izvirnih zgodovinskih glasbilih so predstavile izbor skladb, ki so jih v 17. stoletju ustvarile skladateljice redovnice v samostanih v severni Italiji.
.
Oddaja je posvečena glasbi skladateljic in izvajalk redovnic, ki so v 17. stoletju delovale v samostanih v italijanski regiji Lombardiji. Glasba jim je poleg preprostih užitkov in tolažbe pomenila tudi pomembno vez z zunanjim svetom. Njihove skladbe z duhovno vsebino bodo izvedle pevke in instrumentalistke mednarodnega ansambla Cappella Artemisia, ki je pod umetniškim vodstvom Candace Smith nastopil na 22. Festivalu Radovljica 2004, posvečenem ustvarjalnosti žensk. Poslušajte motete in druge duhovne skladbe Caterine Assandra, ki je ustvarila zbirko motetov, in skladateljice Chiare Margarite Cozzolani, ki je med letoma 1640 in 1650 izdala štiri zbirke duhovnih glasbenih del. Predstavili bomo tudi zbirko motetov oz. duhovnih koncertov Sacri concerti de Motetti Marie Xaverie Perucona, ki je izšla leta 1675 v Milanu, ter duhovno glasbo Claudie Francesce Rusce, ki je izšla v zbirki duhovnih koncertov Sacri Concerti leta 1630 v Milanu in vključuje tudi njen Magnificat za osem glasov. Izvajalke Cappelle Artemisie na koncertu v Radovljici so bile: sopranistki Silvia Testoni in Patriza Vaccari, mezzosopranistka in glasbeni vodja Candace Smith, altistki Alessandra Fiori in Frida Forlani, sopranistka in cinkistka Rebecca Reese, cinkistka Fiona Russell, pozavnistki Kate Rockett in Laura Sherlock, gambistka Claudia Pasetto in orglavka na klaviorganu Miranda Aurelli.

14:00
Poročila

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je v svoji zadnji knjigi z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu tik pred smrtjo naredil obračun s samim seboj. Ob življenjskih spominih se je spraševal, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.«
Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v bolezni, stiski in trpljenju, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zato je še toliko bolj pretresljiva. In kot kaže že sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, je ob nekdanjem odnosu do očeta iskal nov odnos do Boga. Gost oddaje je teolog in filozof dr. Edvard Kovač, ki se je srečeval z Jožetom Snojem tudi v zadnjem obdobju njegovega življenja.

Izbor posnetkov iz dveh izdaj Pihalnega orkestra Logatec. Najprej se odpravljamo na plaže Ria, tak je namreč naslov tridelne skladbe nizozemskega skladatelja Keesa Vlaka, ki je posamezne stavke poimenoval po razvpitih plažah Trocadero, Ipanema in Copacabana ter v glasbo vključil nekaj značilnih brazilskih plesnih ritmov. Sledila bo Velika plovba 1492, skladba, v katero je češki skladatelj Pavel Stanek prelil svojo vizijo znamenitega Kolumbovega potovanja v novi svet, ob koncu pa se bomo z delom Yellow Mountains še enega plodovitega nizozemskega ustvarjalca glasbe za pihalne orkestre, Jacoba de Haana, odpravili v okolico St. Moritza v Švici.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Duo Köveš-Krečič sta leta 2018 ustanovili pianistka Sara Köveš in violončelistka Ema Krečič. Redno nastopata na koncertih Glasbene mladine ljubljanske, letos pa sta nastopili na petih koncertih GM-odra Glasbene mladine Slovenije. Septembra 2022 sta posneli skladbo z naslovom Geschpräche mit Franz Peter skladatelja Matije Krečiča, ki je bila napisana prav zanju in premierno izvedena v Rdeči dvorani na magistratu.

Matija Krečič: Geschpräche mit Franz Peter
Francis Poulenc: Sonata za violončelo in klavir
Sergej Rahmaninov: Vokaliza, op. 34, št. 14
Astor Piazzolla: Le Grand Tango

Billy Collins: Dan, namenjen kitom,
Branko Cestnik: Pogovori z njo,
Urška Perenič: Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja,
Luka Trebežnik: Svetloba na obzorju.

Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Marjan Kovačevič Beltram, Iztok Ilich in Marija Švajncer.

Predvajamo in predstavljamo dve deli Stanka Premrla – Divertimento za godala in Godalni kvartet kvartet v D-duru, med njima pa še Variacije na temo Damon na Melito Matije Tomca.

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se prične z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Etnolog ter kulturni in umetnostni zgodovinar Damjan J. Ovsec preučuje meščanstvo, njegovo identiteto, kulturo, praznovanje in s tem povezane navade; raziskuje verovanje, vraže, mite in simbole, hkrati pa popularizira etnološko in kulturno dediščino Slovencev. Piše knjige ter poljudne in znanstvene članke. Leta 2010 je izdal knjigo Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu. Njegov prispevek Velika noč je bil na Radiu Slovenija posnet leta 1995.

"Slovenska velikonočna jajca, imenujejo se tudi pisanice ali pisanke, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Odsevajo značilnosti slovenskega vzhoda, zato so zanje značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje okrasje, ki posnema največkrat rastline in cvetove. Poleg tega pogosto srečamo na pirhih krščanske simbole, kot so napis JHS, pa tudi malteški križ, znak viteškega reda, ki je imel v Beli krajini svoja posestva. Napisi Veseli vuzem, Vesela aleluja, Ljubezen goreča in drugi pa so napisi iz novejšega časa."

Besedilo je brala Judita Zidar, glasbeno ga je opremila Larisa Vrhunc, tonsko pa ga je oblikovala Gabrijela Čepič.

Monumentalna Maša v h-molu Johanna Sebastiana Bacha je eno največjih sakralnih del. Ta katoliška maša predanega luteranskega skladatelja – kompilacija nekaterih njegovih najboljših vokalnih del, prepletenih z osupljivo izvirno novo glasbo, rojeno iz akutnega navdiha – je povzetek njegovega življenjskega dela in izkušenj. Nocoj bo Mašo v h-molu dirigiral John Butt, glasbenik in akademik, ki je tesno povezan s tem delom, saj ga je izvajal in raziskoval v dolgih letih ter napisal več knjig tako o maši kot o njenem skladatelju. »Če lahko katero koli klasično glasbo štejemo za univerzalno,« pravi, »mislim, da je to Maša v h-molu. Tako dobro se znajde v številnih kulturah.« Za nocojšnjo izvedbo tega najbolj transcendentnega svetega dela bo dirigiral Orkestru in zboru dobe razsvetljenstva, katerega umetniški vodja je, in kvintetu vodilnih britanskih solistov.

22:00
Poročila

Janez Svetokriški, rojen leta 1647, je med službovanjem po samostanih verno zapisoval svoje pridige in jih strnil v tako imenovani Sveti priročnik. Ta je še danes dragocen dokument življenja na Slovenskem v tistih časih, ko so na lSovenskem ozemlju divjali Turki, kuga in lakota.

Režiser je Branko Gombač,
dramaturg: Slavko Jug,
tonski mojster: Milan Krajnc,
glasbeni oblikovalec: Werner Ussar.

Interpret je Marko Cvahte.

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Maribor januarja 1988.

22:50
Divertimento

Glasbena medigra.

Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič. Zbirka Bog z mano je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja.

Interpretka Maja Sever,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstra Miha Klemenčič in Mirta Brlan,
urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman,
leto nastanka 2020.

Slišati boste izbor skladb z novih džezovskih albumov.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt