Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za Veliko noč smo izbrali pesem Josipa Stritarja, posvečeno temu velikemu krščanskemu prazniku. Interpretira jo Boris Juh.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani se na ta praznik spominjajo skrivnosti Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kot so zapisali evangelisti, so Jezusa Kristusa križali na veliki petek, tretji dan po tem pa je ponoči oziroma zgodaj zjutraj vstal od mrtvih. Po krščanski razlagi je Jezus z vstajenjem odrešil svet, zato je velika noč praznik veselja in upanja, zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak in duhovnik Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečniku dr. Sebastijan Valentan premišljujeta o sporočilu velike noči danes, o življenju v cerkvah, pa tudi o odnosih v družbi.

Umetnica, profesorica, pianistka, korepetitorka in organistka g. Vlasta Doležal Rus je s sakralno glasbo povezana v župniji sv. Frančiška v Plečnikovi cerkvi v Šiški, spremlja pa jo že vse življenje, ko je kot glasbenica delovala na različnih področjih in glasbenih ustanovah. Glasba ji pomeni ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, pravi, svoje misli in poglede na glasbo z duhovno vsebino ter na življenje in smrt - osrednji temi velike noči je razgrnila v pogovoru s Polono Gantar.

Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveteo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani.

Mašuje p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja z orkestrom pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah je Ana Kokotec Kresal.

Nemški simfonični orkester in violinist Sergej Hačatrijan sta pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge nastopila 9. aprila lani v Berlinski filharmoniji. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63 Sergeja Prokofjeva in Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Humoreska tega tedna prinaša odlomek iz znamenitega satiričnega renesančnega romana Gargantua in Pantagruel francoskega pisatelja 16. stoletja Françoisa Rabelaisa. Bil je menih in zdravnik in zaradi svojih spisov večkrat preganjan. Kot humanist je v njih ironiziral srednjeveške viteške in fantastične zgodbe, kritiziral srednjeveško vzgojo ter v sočnem, z "galskim" humorjem začinjenem jeziku razlagal renesančne ideale vsestranskega človeka. Kakšen je bil ta ideal, lahko razberemo iz opisov šolanja starejšega od obeh velikanov, očeta Gargantue.

Prevajalec Branko Madžarevič,
interpret Milan Štefe,
tonski mojster Staš Janež,
režija Jože Valentič.
Urednici oddaje Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev).
Leto nastanka 1999.

izpod peres Händla, Pergolesija, Sebastiana Bacha, Vivladija, Mascagnija, Barberja, Wagnerja in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Evroradijski glasbeneni niz velikega tedna: posnetek koncerta, ki je bil v petek zvečer v dvorani glasbenega kompleksa Tivoli Vredenburg v Utrechtu. Spored je bil v znamenju Glasbe za krščanska praznika: veliki petek in veliko noč; zveneli so Te Deum Arva Pärta, Karfreitagszauber (Čar velikega petka), orkestrska medigra iz 3. dejanja glasbene drame Parsifal Richarda Wagnerja in še ena uglasbitev hvalnice Te Deum, ki jo je podpisal Anton Bruckner. Nastopili so sopranistka Izabela Matula, mezzosopranistka Fleur Barron, tenorist Bekhzod Davronov, basbaritonist Adam Kutny, zbor Nizozemskega radia, Filharmonični orkester Nizozemskega radia in dirigent Vasilij Petrenko.

Nejc Krevs se je z redovnico sestro Romano Kocjančič pogovarjal o velikonočni skrivnosti. Zakaj je Velika noč največji krščanski praznik? Kako sestra Romana preživlja ta čas, kaj ji pomeni in kako ga občuti v odnosu do Boga? Sestra Romana ima pestro duhovno življenje, obenem pa se posveča tudi svojim službenim dolžnostim na Televiziji Slovenija, kjer ureja in vodi versko oddajo Obzorja duha.

Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Orgle so bile v ospredju njegovega ustvarjanja in delovanja, čeprav se je uveljavil tudi kot dirigent in pianist, pisal pa je tudi za orkester, razne komorne zasedbe in zbor. Njegov skladateljski opus obsega precejšnje število pompoznih in slavnostnih, a večinoma tudi tehnično zelo zahtevnih orgelskih skladb, primernih za veliko noč; ena izmed tovrstnih je Fantazija na koral Aleluja! Hvaljen Bog, ostani moj dušni prijatelj!

Pisateljica Janet Frame – živela je med letoma 1924 in 2004 – je osrednja novozelandska avtorica romanov, kratke proze in poezije.
Njena zgodnja leta so zaznamovali revščina, sestrina smrt in bratova bolezen. Študirala je za učiteljico, toda leta 1945 je doživela zlom. Zmotno so ji diagnosticirali shizofrenijo in skoraj desetletje je preživela v psihiatričnih bolnišnicah. V tem času je zavzeto brala in razvijala svoj pisateljski talent.
Leta 1951, ko je bila še vedno pacientka, je izšla njena prva knjiga z naslovom Laguna. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki izražajo občutke izolacije in negotovosti. Za pisateljico so načrtovali lobotomijo, ko pa je vodstvo bolnišnice izvedelo, da je za knjigo prejela literarno nagrado, so postopek preklicali in Frameova je leta 1955 odšla na prostost.
Njena dela zaznamuje raziskovanje odtujenosti in izolacije.
Izbrali smo odlomek iz njene Avtobiografije. Del te knjige je filmski režiserki Jane Campion služil kot gradivo za film Angel za mojo mizo.

Prevod Miriam Drev,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Luka Hočevar,
tonska izvedba Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Letos je oz. bo minilo 380 let od njegovega rojstva, natančen datum ni znan. Znana, vendar premalo, pa je njegova glasba. Večina ljudi najprej pomisli na evrovizijske fanfare, ki so del njegovega Te Deuma, veliko manj je tistih, ki delo tega glasbenega mojstra podrobneje poznajo. Mojster melodične in harmonične invencije sicer za življenja ni doživel zasluženega priznanja, najbolj zaradi zavistnega tekmeca, skladatelja Jeana Baptista Lullya. Po smrti je bil dolgo skoraj pozabljen, a danes ga znova posluša ves svet.

Med pesniki nemške romantike s konca osemnajstega in začetka devetnajstega stoletja je tudi Clemens Brentano de la Roche. Slovenci njegovih pesmi v slovenskem prevodu do zdaj skoraj nismo poznali, zato je toliko bolj dobrodošla knjiga z naslovom Tišji glasovi, v kateri najdemo pesmi nam manj znanih nemških romantikov, tudi Clemensa Brentana. Predstavlja ga Matej Venier, prevajalec večine njegovih pesmi, pesem Fantazija pa je prevedel Brane Senegačnik.
Clemens Brentano se je rodil leta 1778 v Koblenzu v družini premožnega trgovca italijanskega rodu in njegove druge žene. Sprva se je šolal za trgovca, nato je študiral geomorfologijo na univerzi v Halleju, presedlal na filozofijo v Göttingenu in potem na medicino v Jeni, nazadnje pa študij opustil, ker se je popolnoma posvetil literaturi. Bil je izjemno plodovit pisec: v njegovi zapuščini najdemo poleg liričnih pesmi romane, pravljice, epe, drame in religiozne razprave, skupaj s svakom Achimom von Arnimom pa je uredil znamenito zbirko nemških ljudskih in ponarodelih pesmi Dečkov čudežni rog.

Igralca sta Jernej Gašperin in Sabina Kogovšek,
bralca Maja Moll in Aleksander Golja,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2023.

V današnji baletno obarvani Glasbeni skrinjici bomo spoznali zgodbo o plemiču, ki je sklenil dogovor s hudičem. Stara poljska zgodba je tako navdihnila skladatelja Ludomirja Różyckega, da je po njej ustvaril balet. Twardowski naj bi živel v Krakovu v 16. stoletju, svojo dušo pa naj bi prodal hudiču v zameno za znanje in magične moči. Vendar je hudiča hotel prelisičiti in je v pogodbo vključil posebno klavzulo, da lahko odnese njegovo dušo v pekel le med njegovim obiskom Rima – tja pa nikoli ni nameraval iti …

Kaj je skrivnost, ki jo imenujemo življenje? Od kod izvira, kam se izteka, kdo smo mi, ki jo utelešamo? Kako ubesediti nekaj, kar se nam daje kot slutnja, kot brezdanja tišina – kot srh in čudež bivanja? To je le nekaj vprašanj, ki jih v svoji poeziji subtilno razpira Brane Senegačnik. In če se prepustimo njegovi kontemplativni, blagozvočni pesniški govorici, se zdijo njihovi odgovori – četudi so še vedno neubesedljivi – bližji.

Interpret Jernej Gašperin,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2023.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.