Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 7.4.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Še eno petkovo jutro je pred nami, ki ga bomo, kot običajno, začeli z obletnicami.
IKUMA DAN: SHUKUTEN MARCH (GRAND MARCH CELEBRATION)
JOSEPH RYELANDT: SONATINA ZA OBOO IN KLAVIR
DOMENICO DRAGONETTI: KONCERT ZA KONTRABAS IN ORKESTER V A-DURU
CESAR BRESGEN: PET MINIATUR ZA FLAVTO IN KITARO
EDVARD GRIEG: SONATA ZA KLAVIR V E-MOLU, OP. 7

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

MAURICE RAVEL: ALBORADA DEL GRACIOSO (VERZIJA ZA DVE MARIMBI)
JANI GOLOB: KONCERT ZA HARFO IN ORKESTER
BOJAN GLAVINA: DEVETNAJST INTERMEZZOV, izbor

Avtor: Vesna Volk

Za veliki petek, ko se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu, smo izbrali pesem Golgota. Napisal jo je Rudi Miškot, interpretira jo dramski igralec Željko Hrs.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Polona Gantar

10:00
Poročila

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju tudi najbolj nadarjeni sin Johanna Sebastiana Bacha. Že zgodaj se je uveljavil kot izreden čembalist, organist in improvizator. V sedemdesetih letih osemnajstega stoletja so zapisali, da se pod njegovimi prsti združuje vse, kar zbuja čustva: nove domislice, presenetljive modulacije in disonančni postopi, energija in prefinjenost. V duše poslušalcev je znal vnesti tako veselje kot bolečino. Njegove skladbe poleg nenadnih kontrastov v novejšem slogu vsebujejo dovolj tradicionalnih elementov, da so jih nekateri sodobniki občutili kot staromodne in preveč zapletene. V njih najdemo tako preproste melodije kot kontrapunktične pasaže, in prav ta navdihujoča mešanica je pomembna za njegov osebni slog z ekspresivnimi skoki in presenečenji.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Ruski napad na Ukrajino pred letom dni je pretresel svet, predvsem Evropo. Ta je odgovorila enotno, najbolj pa so se s podporo Ukrajini in odločnostjo v svojem nasprotovanju Rusiji izkazale države na vzhodu stare celine. Odločnost nekaterih evropskih politikov in njihova privrženost boju za demokracijo sta morda porodili tudi novo smer v mednarodnih odnosih – neoidealizem. Ta se močno razlikuje od realizma, ki s konceptom vplivnih območij krivdo za vojno v veliki meri prelaga na Združene države Amerike in širitev zveze NATO. Neoidealizem je aprila lani prvi opredelil sodelavec Nemškega sveta za zunanjo politiko dr. Benjamin Tallis, ki najopaznejše predstavnike omenjene smeri vidi v mladih politikih srednje in vzhodne Evrope: od estonske premierke Kaje Kallas in češkega zunanjega ministra Jana Lipavskega do finske predsednice vlade Sanne Márin in celo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Več o neoidealizmu v tokratni oddaji Eppur si Muove, ki jo je pripravil Matej Hrastar.

Avtor: Matej Hrastar

Komorni zbor Megaron predstavlja hudomušna besedila, ki opevajo čarobnost pomladnega prebujanja, pesmi, ki opevajo harmonijo večera in skladbe z duhovno vsebino. Glasbo zanje so napisali Stanko Premrl, Vinko Vodopivec, Fran Gerbič, Emil Adamič, Anton Foerster, France Kimovec, Hugolin Sattner, Jospi Klemenčič in Alojzij Mav.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Eden izrazitejših simfoničnih skladateljev prejšnjega stoletja je kompozicijo najprej študiral na konservatoriju v Ljubljani in potem na Novem dunajskem konservatoriju pri Rudolfu Niliusu, izpopolnjeval pa se je v Varšavi in Parizu.
Svojo pedagoško kariero je okronal s profesorskim mestom na oddelku za kompozicijo ljubljanske Akademije za glasbo. Poleg bogatega opusa simfonij, napisal jih je kar devet, je pod njegovim peresom nastalo tudi veliko simfoničnih pesnitev, koncertov ter drugih del. Tokrat smo izbrali eno izmed Arničevih koncertantnih skladb. Slišali bomo skladateljev Prvi koncert za violino in orkester, op. 41. Nastal je leta 1952, 21. januarja pa ga je krstil Karlo Rupel z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Lovra Matačiča.

Avtor: Anuša Volovšek

14:00
Poročila

Potem ko je lani gostoval v glavnem tekmovalnem programu festivala v Sarajevu in nato v Portorožu na revijski predstavitvi najnovejših slovenskih filmov prejel štiri vesne, tudi po izboru občinstva, je pred veliko nočjo slovensko premiero doživel celovečerni igrani prvenec Jezdeca režiserja in soscenarista Dominika Menceja. Zakaj prav velika noč? To in še več bo povedal režiser in soscenarist filma Dominik Mencej. Sledi recenzija filma in v naslednjih minutah še lucidno razmišljanje ob robu razstave Vljudno nevabljeni o ovirani dostopnosti eksperimentalnega filma pri nas. Oddajo bomo zasukali prav v to smer in objavili intervju s Snježano Premuš, plesalko, koreografinjo in sorežiserko plesno-dokumentarnega filma Telo kot pogoj in posledica, ki so ga premierno predstavili v Slovenski kinoteki.

Avtor: Urban Tarman

Režiserja animiranega filma Atlantida – Izgubljeno cesarstvo sta za pisanje glasbe najela skladatelja Jamesa Newtona Howarda, saj se jima je prikupil z glasbo za risanko Dinozaver. Howard se je poglobil v zelo nazorne in skoraj žive prizore v animaciji ter skozi glasbene teme prikazal kulturo skrivnostnega sveta Atlantide. Tu je za približevanje pravemu duhu izbral zvok indonezijskega orkestra, ki je vključeval razne zvončke, zvonove in gonge. Režiserji so Howardu razložili, da bo imel film tudi več ključnih prizorov brez dialoga in tam naj bi partitura morala čustveno izražati to, kar je gledalec videl na platnu. Skladatelj je to seveda izkoristil in spisal izvrstno glasbo.

Avtor: Alma Kužel

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Pisanice ali pisanke, torej slovenska velikonočna jajca, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje okrasje, ki posnema največkrat rastline in cvetove, na tistih z vzhodne strani naše dežele pa se pojavljajo geometrični in stilizirani liki. Pirhi iz Bele krajine so seveda najbolj znani in v Belokranjskem muzeju v Metliki so odprli prenovljeno razstavo Belokranjske pisanice. In tokrat še od dveh novih knjigah, ki sta izšli pri Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega: Igrati (se) igralke Nataše Burger in Moč igralca Ivane Chubbuck v prevodu Jedrt Maležič. Vabljeni v našo družbo.

Avtor: Žiga Bratoš

Kako se odzovejo naša pljuča na nanodelce, ki jih vdihnemo? Slovenski znanstveniki pod vodstvom prof. dr. Janez Štrancarja, vodje laboratorija za biofiziko na Institutu "Jožef Stefan" so v prebojni študiji, objavljeni v reviji Advanced Materials v letu 2020, uspešno dešifrirali dogajanje in razvili tudi model, t. i. pljuča na čipu, ki bi lahko omogočil preverjanje škodljivosti nanomaterialov brez uporabe testnih živali.
Gre za zelo pomembna vprašanja, ki segajo na različna področja. Po eni strani smo nanodelcem iz prometa in s kurišč bolj ali manj neprestano izpostavljeni, po drugi strani pa nepoznavanje potencialne škodljivosti novih nanomaterialov zavira razvoj na številnih področjih, od razvoja zdravil in cepiv do razvoja in aplikacij cele vrste novih nanomaterialov, denimo v zelenih tehnologijah.
Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno na sporedu novembra 2020.

Avtor: Nina Slaček

V koncertni dvorani Stadtcasino v Baslu v Švici je 21. januarja potekal koncert v okviru komornega festivala Mizmorim. Na koncertu so nastopili violinist Ilja Gringolts, violončelist Nicolas Altstaedt in pianist Alexander Lonquich. Izvedli so Klavirski trio v G-duru Clauda Debussyja, Duo za violino in violončelo, op. 7 Zoltána Kodálya, Klaviski trio v D-duru, op. 1 Ericha Korngolda in skladbo Three Time Wedding Stefana Wolpeja.

Avtor: Marko Šetinc

V 89. letu je umrla slikarka Milena Usenik, dolgo spregledana mojstrica poparta, med drugim prejemnica Jakopičeve nagrade za življenjsko delo leta 2021. Pred študijem na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je bila uspešna atletinja, njen umetniški opus pa v več desetletjih kaže različne pristope. Leta 2014 smo jo z razstavo v Centru in galeriji P74 začeli spoznavati kot do tedaj spregledano mojstrico poparta. V sedemdesetih letih je namreč njena platna prežemalo veselje do pisanih vzorcev iz ženske mode, oblike in barve tkanin je prelila v likovni jezik. Ob razstavi Izgubljeni popart v Centru in galeriji P74 je nastal tudi pogovor z umetnico, ki ga je pripravila Vida Curk.

Avtor: Izidora Pevec

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in številne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Predstavili bomo odloženi prenos iz posebne ponudbe Evropske zveze radijskih postaj, ki je bila namenjena glasbi za veliki teden. Slišali bomo Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha, posnetek koncerta iz helsinškega Glasbenega središča, kjer so monumentalno Bachovo glasbeno delo 26. februarja izvedli ugledni mednarodni solisti (Samuel Boden, Aarne Pelkonen, Sandrine Piau, Elmar Hauser, Robin Tritschler), priznani angleški zbor Arcangelo in Finski baročni orkester, ki se ukvarja z zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. Izvedbo je vodil finski dirigent in pevec mlajše generacije Topi Lehtipuu.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Vabimo vas k spremljanju koncerta ansambla Le poeme harmonique. Posnetek je nastal poleti leta 2021 v Montpellierju, nanj pa so se ujele predvsem uglasbitve Žalostink preroka Jeremije. Tako lahko slišimo dela Guillaumea Bouzignaca, Giacoma Carissimija in Gregoria Allegrija.
Vabimo vas, da v slabi uri ostanete z nami, saj se nam obeta izjemno zanimiv posnetek virtuoznih pevcev, mojstrov okraševanja, pod vodstvom Vincenta Dumestra.

Avtor: Brigita Rovšek

Križev pot je niz pesmi Stanka Vuka, slovenskega pesnika in pisatelja, po svoji življenjski usodi pa mučenika nemirnih vojnih časov prve polovice dvajsetega stoletja. Zavedni Primorec Stanko Vuk, krščanski socialist, je trpel pod fašizmom, bil obsojen na petnajst let zapora, komaj dvaintridesetletnega pa so ga neznanci ubili skupaj z ženo Danico in Dragom Zajcem. Zapustil je krhko, včasih ekspresivno poezijo, v kateri ob vzgibih in podobah iz narave ubeseduje občutja pesniškega subjekta. Nekatere pesmi imajo tudi socialno in religiozno tematiko.

Igralca Jernej Gašperin in Sabina Kogovšek,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Zelo redko se zgodi, da v cerkvi slišimo jazz. Nekateri pomembni jazzovski glasbeniki pa so se posvečali prav izvajanju jazz na cerkvenih orglah.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:10:27

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt