Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 4.4.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Poljska pesnica, pisateljica in dramatičarka Joanna Oparek se je rodila leta 1967 Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu, Črvi, Berlin Porn, Močne kože, bela platna in Male obveznosti. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične, politične pesmi o sedanjih poljskih in evropskih temah. Oblikovno njene pesmi obsegajo vse registre, od kratkih parvrstičnic do daljših pesnitev in ciklov, občasno pa uporabi tudi tradicionalna pesniška sredstva, predvsem rimo. Pesem z naslovom Jelen je prevedla Jana Unuk, interpretira Saša Mihelčič.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju najbolj nadarjeni sin Johanna Sebastiana Bacha. Za življenja je slovel kot izreden improvizator, skladatelj in največji orgelski virtuoz v Nemčiji, a je imel zaradi spreminjajočih se socialnih razmer vseskozi težave pri zaposlitvi. Drugače kakor večina mlajših sodobnikov je bil manj pripravljen komponirati všečno glasbo po novi modi, in je umrl v revščini.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis lani jeseni izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše, slovenske navzočnosti na tem prostoru. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov.

Avtor: Ivan Merljak

13:55
Poigra
14:00
Poročila

Pomembna fascinacija lutkovne umetnosti je pravzaprav osredinjena na določenost neživosti, ki jo z lutkovno animacijo spremenimo v živo. Temu pa sledi vprašanje: Kako percipiramo neživo? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, ko bomo pred mikrofonom gostili Tjašo Bertoncelj, dramaturginjo, urednico in gledališko kritičarko, specializirano za lutkovno umetnost oziroma umetnost animacije in v nadaljevanju poslušali njeno besedilo Pogoj neživega v lutkarstvu. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Miles Davis je najbrže največja glasbena legenda 20. stoletja in eden največjih jazzistov vseh časov. Bil je v prvih vrstah pri razvoju večih jazzovskih smeri. Be bop, cool jazz, modalni jazz, fusion jazz, prav pri vseh je odigral ključno vlogo.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Mesec marec je bil spet pester za slovenske založbe. Največ knjig je izšlo na področju mladinske literature. In kaj novega se je znašlo na policah? Omenimo le nekaj tem: Kakšne vse kreativne ideje rodi najstniška želja po osamosvojitvi? Kaj pomeni odraščati z duševno boleznijo? Kaj pomeni odraščati kot Rom in kako je lahko rešilna bilka igra šaha? V ptujskem Mestnem gledališču pa so premierno uprizorili predstavo srbskega avtorja in režiserja Nikite Milivojevića z naslovom Pot neizbrana. V ospredje postavlja vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti, ki sta se v vsej razsežnosti pojavili in izpostavili zlasti v času epidemije koronavirusa – igrata prvakinji slovenskega gledališča Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. In še o sedmem koncertu cikla Tutti – osrednjega simfoničnega cikla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ob gostujočem dirigentu Quentinu Hindleyu in Simfoničnemu orkestru akademije se predstavlja solist Sven Brajković na klavirju. Na programu je tudi noviteta skladatelja Juraja Marka Žerovnika.

Avtor: Žiga Bratoš

Skoraj 80-letni velemojster zgodovinske izvajalske prakse v Angliji, sir John Eliot Gardiner, je 24. marca v Herkulovi dvorani v Münchnu znova nastopil s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia – in začel trisezonski Schubertov cikel. Projekt, ki je še toliko bolj dobrodošel, saj je bila zadnja popolna izvedba osmih dokončanih Schubertovih simfonij s tem bavarskim orkestrom pred več kot dvajsetimi leti pod vodstvom Lorina Maazela.
Prva simfonija 16-letnega Schuberta je veliko več kot zgodnji preizkus nadarjenosti, to pa bo Gardiner pokazal z jasno artikulacijo in daljnosežno melodijo. Za arije iz oper Carla Marie von Webra je v München pripeljal britansko sopranistko Lucy Crowe, ki je prvič nastopila kot kalifova hči Rezia v Webrovem "Oberonu", orientalski operni pravljici po motivih iz Shakespearove igre "Sen kresne noči" in Mozartove opere "Čarobna piščal".
Tako kot Rezia, ki jo je zadela usoda, se Webrova pobožna Agata v Čarostrelcu znajde v čustvenem toboganu med upanjem in strahom. Gardiner pa je svoj vznemirljivi program začel z eno redkih manjših simfonij Josepha Haydna, Simfonijo št. 49 iz poznih šestdesetih let 18. stoletja, v kateri se je skladatelj približal zelo ekspresivnemu svetu opere.

Avtor: Polona Kovačič

Marija Sotnikova Štravs je otroštvo preživela v mestu Stahanov v Luganski regiji, ki jo je Rusija med vojno priključila svojemu ozemlju. Odraščala je v pretežno rusko govorečem okolju. Starši so se z njo pogovarjali v ruščini in tudi šolski pouk je potekal po večini v ruskem jeziku. Potem ko so jo nenapovedano obiskali ukrajinski sorodniki z drugega konca države, je začela podrobneje spoznavati družinsko in ukrajinsko zgodovino.
V Slovenijo se je preselila pred dvajsetimi leti. Leta 2019 je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani dokončala doktorski študij. Raziskovalno se med drugim posveča jezikovni politiki, zgodovini, slovanskim in keltskim jezikom (predvsem škotski gelščini) ter varstvu manjšin, deluje pa predvsem kot prevajalka. V prvem delu pogovora smo se z njo pogovarjali o njenem odraščanju v Ukrajini.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas v družbo velikega moteta/grand moteta oziroma versajskega moteta Deus noster refugium/Gospod je naše zavetje Jeana-Philippa Rameauja.
Glasbena oblika, 'duhovni koncert' je vse od prvega natisa leta 1684 pa do francoske revolucije vladala francoskemu duhovnemu življenju kot sestavni del kraljeve maše, a Cerkev nanjo ni imela vpliva, ne nazadnje tudi ni bila del liturgije. Komponirali pa so jo vsi, ki so pri kraljevi družini hoteli kaj veljati.
Gre za uglasbitve psalmov, razdeljenih na posamezne epizode, ki si jih med seboj delijo solisti, 4- do 5-glasni zbor in 5-glasni orkestrski stavek.

Avtor: Brigita Rovšek

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada. Tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL
Dirigent: Quentin Hindley

Juraj Marko Žerovnik: Fimbulvetr (novost), študent Vito Žuraj
Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, solist Sven Brajković
Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu
Maurice Ravel: Dafnis in Hloa – suita št. 2

Avtor: Vesna Volk

22:00
Poročila

13 aprila obeležujemo 280 let od rojstva Thomasa Jeffersona, tretjega ameriškega predsednika, ki je bil kot glavni avtor Deklaracije o neodvisnosti (napisal jo je leta 1776) eden najvplivnejših ustanoviteljev Združenih držav Amerike in mislec, ki je postavil temelje ameriške demokratične družbe. Avtorica oddaje in prevajalka izbranih besedil je Nina Grahek Križnar.

Interpreti Aleksij Pregarc, Milan Štefe in Uroš Fürst,
vezno besedilo bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Staš Janež,
režija Jože Valentič,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2003.

Avtor: Ars

22:45
Poigra

Sinéad Morrissey, rojena na Severnem Irskem leta 1972, se v svojih pesmih ozira po čustveni in zlasti duhovni izpolnitvi, ki se zdi ravno še na dosegu, vendar se izmika. Z ostro, toda prefinjeno ironijo, ki jo razbiramo med vrsticami, izraža svoje družbeno-politično uporništvo. Klasični verz skoraj povsem zavrne, ne odreče pa se notranji rimi. Pesmi je iz njene druge pesniške zbirke, naslovljene Between Here and There – Med tu in tam, izbrala in prevedla Tesa Drev Juh.

Interpreta Gaber Trseglav in Saša Mihelčič,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
zvok in montaža Mirko Marinšek,
režija Ana Krauthaker,
posneto 2012.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:09:41

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt