Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 3.4.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo uvodni del (Eternal Source of Light Divine) Händlove Ode za rojstni dan kraljice Ane, instrumentalna dela Jana Dismasa Zelenke, Johanna Heinricha Schmelzerja in Johanna Sebastiana Bacha ter ob koncu še virtuozni Koncert za dva rogova in orkester v Es-duru Antonia Rosettija s hornistoma Radovanom Vlatkovićem in Boštjanom Lipovškom v glavnih vlogah.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na sporedu Sonata za violino in klavir št. 1, op. 105 Roberta Schumanna, ki bo zvenela v priredbi za klarinet in klavir ter izvedbi dua Claripiano, in Concertino za klavir in orkester Igorja Dekleve.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnica in fotografinja mlajše generacije Katarzyna Szweda je odraščala v Nizkih Beskidih, študirala je španščino in angleščino v Frankfurtu ob Majni. Doslej je izdala pesniško zbirko Bosaruna (poljsko Bosorka), za katero je bila nominirana za vroclavsko pesniško nagrado silesius v kategoriji prvenec leta. Bosaruna je narečno poimenovanje čarovnice. Pesnica pripoveduje o odraščanju v okolju Lemkov – etnične skupine, ki živi v Karpatih od Ukrajine in Slovaške do Poljske. Slika njihov položaj na družbenem obrobju, pripoveduje o svoji družini in starih običajih, vpleta narečno besedje ter prevprašuje lastno lemkovstvo. Za Lirični utrinek smo izbrali pesem z naslovom Potihoma. Prevedla jo je Jana Unuk, interpretira Matej Puc.

Avtor: Ars

Barvit glasbeni sprehod mimo izbranih del Frédérica Chopina, Johannesa Brahmsa, Ernőja von Dohnanyija, Giuseppa Marie Cambinija, Alberta Roussela in Ernsta Ludwiga Urayja.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju najbolj nadarjeni sin Johanna Sebastiana Bacha. Za življenja je slovel kot izreden improvizator, skladatelj in največji orgelski virtuoz v Nemčiji, a je imel zaradi spreminjajočih se družbenih razmer ves čas težave pri zaposlitvi. Drugače kakor večina mlajših sodobnikov je bil manj pripravljen komponirati všečno glasbo po novi modi in je umrl v revščini.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

V tej oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskih jazzovskih vokalistk, ki so novo domovanje našle v tujini. Osrednji del bomo namenili pevki Mirni Bogdanović, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu. V petek, 14. aprila, bo nastopila v Siti teatru, spremljal jo bo Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana. Sledile bodo še skladbe v izvedbi Mance Klajnšček, Nine Rotner, Tjaše Fabjančič in Andrejke Možina.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Te dni so v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani v okviru obeleževanja 100-letnice ustanovitve odprli že tretjo letošnjo razstavo, katere naslov ne opisuje vsebine, temveč poti do nje. Razstava »Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom« namreč prikazuje izbor fotografij in predmetov povojnih raziskovalnih odprav na primorsko in dolenjsko podeželje pod vodstvom povojnega ravnatelja muzeja Borisa Orla. Tako je v nekaj desetletjih nastal t. i. Orlov fond, ki je začel nastajati poleti l. 1948, kot poletni etnografski raziskovalni tabori pa so se te skupinske odprave sklenile l. 1982. V povojnih letih se do tja seveda ni dalo priti tako kot po tem obdobju, ko so noge, kolesa in vlak zamenjala osebna vozila. Orlov fond predstavlja enega od temeljev povojne slovenske etnografije o katerem v oddaji govorita avtorja razstave v SEM, kustosa Miha Špiček in Blaž Verbič. Predvidoma bo odprta do 25. junija letos.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte glasbo Slavka Osterca, Pavla Šivica, Marijana Lipovška in Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tokrat bomo predstavili sopranistko Zlato Ognjanovič, eno najopaznejših slovenskih opernih solistk v drugi polovici 20. stoletja, kot izvajalko samospevov in duhovne vokalno-instrumentalne skladbe. Uveljavila se je kot uspešna operna pevka z zelo lepo oblikovanim lirskim sopranom, inteligentnim podajanjem in muzikalno občuteno interpretacijo. Kot vsestranska pevska umetnica se je posvetila tudi koncertnemu petju, izvajanju samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del ter petju v filmih in radijskih oddajah. Poslušajte samospeve slovenskih skladateljev 20. stoletja: Za materjo Slavka Osterca na verze Marice Olup v izvedbi Zlate Ognjanovič in Slovenskega godalnega kvarteta, naslovno pesem iz cikla pesmi Sončece sij Marijana Lipovška na verze Stane Vinšek za sopran in orkester, pesem O nekem mestu iz cikla Cvet pelina za sopran, godalni kvartet in tolkala Pavla Šivica na besedila Lojzeta Krakarja ter solistični motet Exsultate iubilate, KV 165, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zapela sopranistka Zlata Ognjanovič s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko francoskega dirigenta Ernesta Boura.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

V oddaji v živo o socialnem dialogu na Radioteleviziji Slovenija se z Markom Goljo pogovarjajo novinarka Multimedijskega centra RTVS in podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije Ana Svenšek, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković ter predsednik Sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija Robert Pajek. Vabila v oddajo nista sprejela vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough in njegov pooblaščenec za socialni dialog Rajko Gerič, še natančneje: na vabilo nista niti odgovorila, je pa strokovna sodelavka vršilca dolžnosti generalnega direktorja Lea Udovč pisno potrdila, da je vabilo posredovala Andreju Grahu Whatmoughu.
Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Predvajamo posnetke s koncerta ansambla HoRORn, ki je 14. junija 2019 nastopil v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji. Ansambel HoRORn sestavljajo študentje roga v razredu profesorja Boštjana Lipovška na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zasedba, ki se seveda vsako leto vsaj nekoliko zamenja, bolj ali manj redno deluje že okoli 20 let. Poimenoval jo je zaslužni profesor roga na Akademiji za glasbo in nekdanji solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jože Falout.
Ansambel HoRORn je na koncertu, imenovanem HoRÓRn hOFF, pod mentorstvom profesorjev Boštjana Lipovška in Jožeta Rošerja pripravil program filmskih uspešnic, ki so zazvenele v priredbah za ansambel rogov: glasbo iz filma Vojna zvezd Johna Williamsa v priredbi Nejca Bečana, prav tako Williamsovo glasbo iz filmov o Harryju Potterju, Deuberjevo priredbo teme iz filma Nazaj v prihodnost Alana Silvestrija, glasbo Hansa Zimmerja iz filma Pirati s Karibov, glavno temo Elmerja Bernsteina iz vesterna Veličastnih sedem ter za konec še Kekčevo pesem Marjana Kozine v priredbi Matjaža Kmeta. V ansamblu so leta 2019 igrali tedanji študentje Akademije za glasbo v Ljubljani: hornisti Timea Erdei, Hana Močnik, Žan Zdovc, Blaž Ogrič, Jernej Rotar, Gašper Okorn, Sebastijan Buda in Marko Arh.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Posvečamo se diskusiji o oblikah nasilja v procesih nastajanja gledališke umetnosti, ki je bila organizirana v okviru 53. tedna slovenske drame in na kateri so se še posebno posvetili psihičnemu nasilju. Po krajšem zatišju zaradi epidemičnih razmer pa se v Cankarjev dom danes vrača festival Trangeneracije, ki spremlja in spodbuja umetniško produkcijo dijakov ter jo predstavlja drugim rodovom.

Avtor: Ars

Že vrsto let v začetku leta poteka Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, naše največje tekmovanje, ki je letos potekalo med 27. februarjem in 17. marcem. Letos je bilo na Akademiji za glasbo ter na glasbenih šolah iz okolice Ljubljane in Zasavja, torej v Cerknici, Domžalah, Kamniku, Litiji, Ljubljani, Logatcu, Trbovljah, na Vrhniki in v Zagorju ob Savi. Discipline, v katerih se pomerijo mladi glasbeniki, se zamenjajo vsaka tri leta, tako lahko vsi glasbeniki po enkrat tekmujejo v vsaki kategoriji. Letos so se glasbeniki pomerili v disciplinah trobenta, rog, pozavna, basovska pozavna, evfonij, tuba, tolkala, harmonika, tamburica, klavirski duo, kitarski duo, jazz solo in komorne skupine z godali in s klavirjem.

Avtor: Vesna Volk

Andraž Polič: Ladje in otoki,
Jana Putrle Srdić: Po celi ravnini pod nebom,
Franjo Frančič: Vojno stanje,
Jernej Komac: "Srce se mi trga od žalosti".

Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Nada Breznik, Miša Gams in Milan Vogel.

Avtor: Ars

Poslušamo violinska koncerta Matije Bravničarja in Janija Goloba, ki sta v mladosti igrala violino v orkestrih in za to glasbilo veliko ustvarjala.

Avtor: Ars

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada. A tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

Arhitektka Janja Rupnik Brodar vodi arhitekturno pisarno Riba arhitekti. V strokovnih in poljudnih revijah občasno objavlja članke o vprašanjih arhitekture in njenih družbenih vidikih. Njen prispevek Hamam je izšel v reviji Outsider 25. septembra 2019.

"Predstavljajmo si družbo otomanskega Turka pred denimo štiristo leti. Imperij je v razmahu, v Višegradu je zgrajen most na Drini, kultura in moč sta na višku. Čistoča telesa je zapoved, razkošni in vsem dostopni hamami so v vsaki turški soseski, vasi, palači. Družba je po načelih vere homosocialna: na ulicah so moški, ki se družijo z drugimi moškimi, za stenami moževe hiše in vrta so ženske, ki se družijo z ženskami, ven gredo izjemoma. Za odnose med spoloma veljajo stroga pravila in omejitve. Ženske so skrite in pokrite. Edini javni prostor, kjer se lahko srečujejo s prijateljicami in sorodnicami, je hamam, ki je vedno zgrajen tako, da sta moški in ženski del strogo ločena. Povezujeta ju le ena stena in vroč zrak v tleh, ki prihaja iz istega kurišča. Fenomena sta torej dva: ženski hamam in moški hamam. Dva svetova, vsak pod svojo kupolo, v svoji pari in svoji mistiki, kulturi, erotiki."

Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Doulaba, arabske instrumentalne skladbe, ki jo izvaja ansambel Nova Schola Labacensis. Tonski oblikovalec Maks Pust, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

19:50
Poigra

Nocoj bo 43-letni britanski skladatelj, dirigent in pianist Ryan Wigglesworth – zdaj glavni dirigent Škotskega simfoničnega orkestra BBC – ponovno dirigiral Simfoničnemu orkestru BBC, s katerim že dolgo sodeluje. In kdo bi bil boljši za dirigiranje britanske premiere njegovega lastnega cikla pesmi Till Dawning/Do zore? Štiri pesmi tega dela črpajo besedila angleškega pesnika Georgea Herberta in se osredinjajo na dogodke velikega tedna, od Kristusove agonije v vrtu Getsemani do vstajenja tri dni po njegovem križanju. Na sporedu pa bo tudi glasba Gustava Mahlerja. Čeprav se je skladatelj za svoje simfonije nagibal k črpanju iz dogodkov in skrbi v svojem življenju, je bila njegova Peta simfonija tudi prva simfonija, ki ni vsebovala posebne pripovedi. Vendar je delo ekstremno v svojem razponu izražanja v prvem stavku Žalna koračnica, negotovo razgibanem Scherzu, ali dih jemajočem liričnem Adagiettu, napisanem kot glasbeno ljubezensko pismo ženi Almi, ki jo je prvič srečal šele nekaj mesecev po začetku pisanja simfonije.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Radijska priredba enega izmed prvih besedil eksperimentalnega gledališča Pekarna učinkovito in natančno prepleta preteklost s sedanjostjo, hkrati pa nam odkriva poseben svet zavesti dveh mladih deklet. Njuna moralna in eksistencialna problematika se odkrivata, ko v dežju obstaneta v zapuščenem prostoru, polnem gnilega listja.

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Borut Trekman
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Uršula – Milena Zupančič
Vasilka – Mojca Ribič
Pripovedovalec – Rudi Kosmač

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1972.

Avtor: Vilma Štritof

22:55
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Vabljeni k poslušanju verzov angleškega romantika Percyja B. Shelleyja v prevodu Andreja Arka in v interpretaciji Jerneja Gašperina.

Prevajalec Andrej Arko,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Jernej Gašperin,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2013.

Avtor: Ars

Oddaja bo namenjena glasbi skladatelja, aranžerja in producenta nekoč predvsem jazzovske glasbe, zdaj pa tudi ostalih zvrsti Quincyja Jonesa. Kariero je začel kot jazzovski trobentač in skladatelj, sčasoma pa je postal iskan producent najbolj uspešnih zvezdnikov pop glasbe – tudi Michaela Jacksona. Slišali boste glasbo iz zgodnjega jazzovskega ustvarjanja.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:09:26

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt