Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.

Predstavljamo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti.

O glasbi in kulturi tujih ljudstev.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.

Glasbena medigra

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Izbor prijetne glasbe za sobotno popoldne.

Danski pesnik, pisatelj in znanstvenik Jens Peter Jacobsen se je rodil 7. aprila 1847, umrl je 30. aprila 1885. Velja za enega osrednjih, predvsem pa najvplivnejših, danskih avtorjev. Thomas Mann, na primer, je nekoč povedal, da je imel Jacobsen največji vpliv na njegov slog pisanja.
Študiral je v Köbenhavnu in se posvečal botaniki, biologiji, občudoval je dognanja Charlesa Darwina in prevedel dve njegovi knjigi. Zaradi tuberkuloze Jacobsen ni mogel več delati na terenu in potovati, zato je začel pisati. Njegov opus ni obsežen, zato pa močan: dva romana, sedem novel in posthumna knjiga poezije. V slovenščini imamo oba romana: Gospa Marija Grubbejeva in Niels Lyhne, pa tudi zbirko kratke proze z naslovom Mogens. Iz nje smo pripravili besedilo Kuga v Bergamu. Tema je zanimiva zaradi naših nedavnih izkušenj, čeprav tega, o čemer bomo poslušali, ni nihče doživel. Jens Peter Jacobsen z neverjetnim pisateljskim, ali skoraj scenarističnim, pristopom opiše dogajanje v okolju, izmučenim od hude bolezni.

Prevajalka Avgusta Smolej,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

V tej operi sta besedilo in glasba postala eno ter se pretopila drug v drugega kot nikjer v svetovni literaturi.
Osrednja osebnost, samovšečen in nečimrn ženskar, večno s praznim žepom, pa vendar simpatičen trebušnik, vitez sir John Falstaff, ostane zagotovo vsakemu poslušalcu v spominu. Danes bo to vlogo interpretiral baritonist Michael Volle. Protiigralka je Alice Ford, soproga bogatega in bolehnega gospoda Forda. V Alicini vlogi nastopa sopranistka Ailyn Pérez, njenega soproga pa bo upodobil baritonist Christopher Maltman. Njuna hči Nanetta je sopranistka Hera Hyesang Park. Nanettinega oboževalca Fentona poje tenorist Bogdan Volkov, dr. Cajusa, ki se sicer s Fordovo podporo neuspešno poteguje za Nanetto, pa tenorist Carlo Bosi.
Nadalje imamo še dve ženski vlogi, ki pomagata v spletkah okrog Falstaffovih ljubezenskih pisem. Prva je gospa Meg Page, ki jo poje mezzosopranistka Jennifer Johnson Cano, druga pa je gospa Quickly, ki jo poje mezzosopranistka Marie-Nicole Lemieux. Bardolf in Pistóla, prekanjena služabnika gospoda Falstaffa, sta tenorist Chauncey Packer in basist Richard Bernstein.
Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodil Daniele Rustioni.

V tokratni oddaji bomo spoznali nekaj primerov v likovni umetnosti, ki jih je navdihnila glasba. Zloglasno Salomo, na primer, najdemo v literaturi in glasbi številnih umetnikov s preloma 19. v 20. stoletje, tudi slovitega slikarja Gustava Klimta, ki je kar dve svoji deli naslovil po njej. Pa legendo o sveti Ceciliji, zavetnici glasbe in zgodbo o goslaču, ki je zaznamoval umetnost slikarja Marca Chagalla.

Daniil Ivanovič Harms, s pravim imenom Juvačov, je bil ruski pesnik, prozaist in dramatik. Rodil se je leta 1905 v Peterburgu. Pesniti je začel sredi dvajsetih let dvajsetega stoletja in se zbližal s futuristoma Tufanovom in Bahterevom. Navduševal se je nad teatralizacijo življenja, ki je vodila v poezijo s smiselnimi prelomi. Iz tako imenovane 'šole činarjev', ki je nastala leta 1926 in je šla skozi vrsto avantgardističnih skupin, so dve leti pozneje ustanovili postfuturistično skupino OBERIU (Zvezo realnih umetnikov) in se preoblikovali v oberiute. Oberiuti so bili avtorji absurdistične literature, ki so se namerno odvrnili od utrjenih norm in kanonov življenja in literature. OBERIU je obstajal do pomladi leta 1930, ko so ga uničili ideološki napadi v tisku. Mladi proletkultovci so takrat med drugim zapisali, da so "Oberiuti daleč od graditeljstva. Njihovo zanikanje življenja, njihova nesmiselna poezija, njihovo zaumno žonglerstvo - vse to je protest proti diktaturi proletariata. To je poezija klasičnega sovražnika". Leta 1931 so tako Harmsa aretirali in leto pozneje izgnali v Kursk. Po vrnitvi je objavljal samo pesmi v otroških revijah, pisal pa je še kratko prozo, v kateri humorno razkriva tragični absurd življenja, osebno revščino in strah pred usodo - najbolj znana sta cikel Zgode in povest Starka. Iz knjige Pomen morja smo izbrali tri njegove kratke absurdistične zgodbe: Inkubacijsko obdobje, Pravljica in zgodbo brez naslova, ki pa se nanaša na 1. april.

Prevajalec Borut Kraševec,
interpret Blaž Šef,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.