Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Busoni se je rodil 1. aprila 1866 v Firencah. Prihajal je iz glasbene družine, oče je bil klarinetist, mama pa pianistka. Po njenih stopinjah je začel zelo kmalu stopati tudi Ferruccio, ki je pri desetih veljal za čudežnega otroka. Sprva je študiral na konservatoriju v Bologni, nato pa v Leipzigu, Helsinkih, Moskvi in Bostonu. Leta 1920 je začel poučevati na glasbeni akademiji v Berlinu, kjer je bil vse do svoje smrti. Med njegovimi najbolj znanimi učenci sta Kurt Weil in Edgar Varèse. Kot pianist je izdal celotni zbirki del Johanna Sebastiana Bacha in Franza Liszta. Po njem je poimenovano tudi priznano pianistično tekmovanje, ki poteka v Bolzanu.

Na današnji dan se je rodil tudi skladatelj in pianist Sergej Rahmaninov. Obeležujemo njegovo 150. obletnico rojstva. Podobno kot Busoni, je tudi Rahmaninov prihajal iz glasbeno nadarjene družine. Pri devetih letih je začel obiskovati Sankt Peterburški glasbeni konservatorij, kjer je najprej študiral klavir, postopno pa se je vedno bolj usmerjal v komponiranje. Pri tem ga je spodbujal celo Čajkovski, ki je mladega Rahmaninova vzel pod svoje okrilje. Leta 1892 je z odliko diplomiral, konservatorij mu je podelil veliko zlato medaljo - kot priznanje za njegove skladateljske in izvajalske uspehe. Založbe so izdajale Rahmaninove klavirske skladbe, simfonična dela in samospeve, v tem obdobju je bila premierno uprizorjena tudi njegova opera Aleko. V letu, ko je skladatelj dopolnil triindvajset let pa so izvedbo njegove Prve simfonije pospremile uničujoče kritike, ki so Rahmaninova pahnile v globoko depresijo.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Danes praznujemo dan norcev, neuradni praznik v mnogih državah sveta. Francoski kralj Ludvik XIV je leta 1713 prvi april uradno razglasil za »dan norcev in lažnivcev«, sledi tega dneva, ki ga zaznamujejo šale in potegavščine, pa segajo veliko dlje v zgodovino. Tudi šale v glasbi so bile od nekdaj priljubljene. Med najbolj znanimi je zagotovo Mozartova Glasbena šala - divertimento za dva rogova in godala iz leta 1787. Poslušali jo bomo v interpretaciji hornistov Andreja Žusta in Stefana Dohrja ter Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Ob Dnevu norcev je še posebej zanimiv drugi stavek Biberjeve Bitke iz leta 1673, ki nosi naslov: Razuzdana druščina različnega humorja. Tudi odlomek iz te skladbe bomo poslušali v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.

Avtor: Katarina Radaljac

Prvi april ali kako je v resnici z resnico in lažjo - na to mojstrsko odgovarja pesem Ervina Fritza.

Interpret Matej Recer,
posneto 2010.

Avtor: Ars

Leo Smit je bil nizozemski skladatelj, ki je prihajal iz judovske družine. Rodil se je v Amsterdamu. Na tamkajšnjem konservatoriju je najprej študiral klavir, nato pa še kompozicijo. Leta 1927 se je preselil v Pariz, kjer je spoznal enajst let starejšega Francisa Poulenca in ostale člane skupine Les Six. Nanj je močno vplivala tudi glasba Maurica Ravela in Igorja Stravinskega. Slednje je precej očitno tudi v Suiti za klavir, ki jo bomo poslušali v oddaji. Aprila leta 1943 so Lea Smita zaprli v koncentracijsko taborišče Sobibor, kjer je bil umorjen tri dni kasneje. Pred Suito za klavir bo zazvenel Poulencov Sekstet za klavir, flavto, oboo, klarinet, rog in fagot.

Avtor: Katarina Radaljac

Kako živi in deluje Komorni zbor Ipavska.

Avtor: Metka Sulič

Gregor Podlogar je novinar Radia Slovenija in njegove oddaje so prepoznavne ne le zaradi njegovega glasu in elokvence; je (med drugim) prevajalec klasičnega indijskega romana Vodnik R. K. Narayana, predvsem pa je pesnik, ki že več kot tri desetletja ustvarja svoj prepoznavni pesniški opus. Podlogar v svoji poeziji lepo združuje refleksijo, meditacijo, čudenje, trenutek, trajanje in osebno v eno, včasih z zvočno sugestivnimi paralelizmi, včasih kot kak minimalist, ki prisega na manj. S pesnikom se ob izidu njegove najnovejše pesniške zbirke Atlas (LUD Šerpa) pogovarja Marko Golja, seveda pa se v kratkem pogovoru dotakneta tudi nekaterih avtorjevih zgodnjih zbirk, tako zbirk Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002) in Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom). Nikar ne zamudite priložnosti, da prepoznaven glas sodobne slovenske poezije.

Avtor: Ars

Drugič zapored poslušamo staro kirgiško glasbo v izvedbi skupine Tengir Too. Izvedbe so zveste izročilu, izvajalci pa pojejo in igrajo na značilna glasbila dežele: ustne harfe, lesene in lončene piščali, brenkala in godala. Večina pesmi je tradicionalnih, čeprav pesmi v ljudskem duhu nastajajo vedno znova in tudi člani skupine Nebeške gore, kar ime skupine pomeni, so tako izvajalci kot tudi ustvarjalci dela lastnega repertoarja.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta.
V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine.
V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja.
Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom,
v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.

Avtor: Staša Grahek

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Podeželje, odmaknjenost od urbanih središč, medčloveški odnosi, pa tudi revščina in nasilje so motivi, o katerih v romanu Mestece Galveias piše José Luis Peixoto (roj. 1974), ki velja za enega najvidnejših glasov sodobne portugalske književnosti. Za svoja dela je prejel že več nagrad, med drugim književno nagrado Joséja Saramaga za roman Noben pogled in nagrado oceanos, portugalsko različico bookerja za Mestece Galveias. O omenjenem romanu, regiji Alentejo, kjer leži ta Galveias, tudi pisateljev rojstni kraj, in drugih temah sta se ob Peixotovem gostovanju na festivalu Fabula pogovarjala z Majo Žvokelj.

Avtor: Maja Žvokelj

Bossa de Novo je edina slovenska zasedba vseh časov, ki je podpisala pogodbo s slovito založbo Blue Note. Poleg njih bomo slišali še Oscarja Petersona, Gretchen Parlato, Eddieja Danielsa, Cyrille Aimee, Billa Charlapa in Raya Andersona.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Predvajamo posnetke izvedbe treh Haydnovih sonat z recitala francoskega pianista Jeana-Efflama Bavouzeta, ki pogosto izvaja Haydnovo glasbo in je sredi megalomanskega projekta – snemanja vseh Haydnovih sonat za klavir oziroma inštrumente s tipkami. Posnetki so nastali 20. februarja letos v dvorani Wigmore v Londonu.
Tri klavirske sonate Josepha Haydna, ki jih Bavouzet umestil na spored svojega recitala v okviru BBC-jevega koncertnega cikla »The Lunchtime Concerts«, so nastale v času dvajsetih let. V njih lahko opazimo skladateljev razvoj sonate kot medija, ki se je spočetka karakterno bolj približevala značaju čembalskih divertimentov sredine 18. stoletja, nato pa postopno postala obrtniško izbrušena »klasična« sonata in s tem tudi osrednji medij na področju komorne glasbe.

Avtor: Mihael Kozjek

Danski pesnik, pisatelj in znanstvenik Jens Peter Jacobsen se je rodil 7. aprila 1847, umrl je 30. aprila 1885. Velja za enega osrednjih, predvsem pa najvplivnejših, danskih avtorjev. Thomas Mann, na primer, je nekoč povedal, da je imel Jacobsen največji vpliv na njegov slog pisanja.
Študiral je v Köbenhavnu in se posvečal botaniki, biologiji, občudoval je dognanja Charlesa Darwina in prevedel dve njegovi knjigi. Zaradi tuberkuloze Jacobsen ni mogel več delati na terenu in potovati, zato je začel pisati. Njegov opus ni obsežen, zato pa močan: dva romana, sedem novel in posthumna knjiga poezije. V slovenščini imamo oba romana: Gospa Marija Grubbejeva in Niels Lyhne, pa tudi zbirko kratke proze z naslovom Mogens. Iz nje smo pripravili besedilo Kuga v Bergamu. Tema je zanimiva zaradi naših nedavnih izkušenj, čeprav tega, o čemer bomo poslušali, ni nihče doživel. Jens Peter Jacobsen z neverjetnim pisateljskim, ali skoraj scenarističnim, pristopom opiše dogajanje v okolju, izmučenem od hude bolezni.

Prevajalka Avgusta Smolej,
igralec Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

V tej operi sta besedilo in glasba postala eno ter se pretopila drug v drugega kot nikjer v svetovni literaturi.
Osrednja osebnost, samovšečen in nečimrn ženskar, večno s praznim žepom, pa vendar simpatičen trebušnik, vitez sir John Falstaff, ostane zagotovo vsakemu poslušalcu v spominu. Danes bo to vlogo interpretiral baritonist Michael Volle. Protiigralka je Alice Ford, soproga bogatega in bolehnega gospoda Forda. V Alicini vlogi nastopa sopranistka Ailyn Pérez, njenega soproga pa bo upodobil baritonist Christopher Maltman. Njuna hči Nanetta je sopranistka Hera Hyesang Park. Nanettinega oboževalca Fentona poje tenorist Bogdan Volkov, dr. Cajusa, ki se sicer s Fordovo podporo neuspešno poteguje za Nanetto, pa tenorist Carlo Bosi.
Nadalje imamo še dve ženski vlogi, ki pomagata v spletkah okrog Falstaffovih ljubezenskih pisem. Prva je gospa Meg Page, ki jo poje mezzosopranistka Jennifer Johnson Cano, druga pa je gospa Quickly, ki jo poje mezzosopranistka Marie-Nicole Lemieux. Bardolf in Pistóla, prekanjena služabnika gospoda Falstaffa, sta tenorist Chauncey Packer in basist Richard Bernstein.
Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodil Daniele Rustioni.

Avtor: Dejan Juravić

V tokratni oddaji bomo spoznali nekaj primerov v likovni umetnosti, ki jih je navdihnila glasba. Zloglasno Salomo, na primer, najdemo v literaturi in glasbi številnih umetnikov s preloma 19. v 20. stoletje, tudi slovitega slikarja Gustava Klimta, ki je kar dve svoji deli naslovil po njej. Pa legendo o sveti Ceciliji, zavetnici glasbe, in zgodbo o goslaču, ki je zaznamoval umetnost slikarja Marca Chagalla.

Avtor: Katja Ogrin

Daniil Ivanovič Harms, s pravim imenom Juvačov, je bil ruski pesnik, prozaist in dramatik. Rodil se je leta 1905 v Peterburgu. Pesniti je začel sredi dvajsetih let dvajsetega stoletja in se zbližal s futuristoma Tufanovom in Bahterevom. Navduševal se je nad dramatizacijo življenja, ki je vodila v poezijo s smiselnimi prelomi. Iz tako imenovane 'šole činarjev', ki je nastala leta 1926 in je šla skozi vrsto avantgardističnih skupin, so dve leti pozneje ustanovili postfuturistično skupino OBERIU (Zvezo realnih umetnikov) in se preoblikovali v oberiute. Oberiuti so bili avtorji absurdistične literature, ki so se namerno odvrnili od utrjenih norm in kanonov življenja in literature. OBERIU je obstajal do pomladi leta 1930, ko so ga uničili ideološki napadi v tisku. Mladi proletkultovci so takrat med drugim zapisali, da so "oberiuti daleč od graditeljstva. Njihovo zanikanje življenja, njihova nesmiselna poezija, njihovo zaumno žonglerstvo - vse to je protest proti diktaturi proletariata. To je poezija klasičnega sovražnika". Leta 1931 so tako Harmsa aretirali in leto pozneje izgnali v Kursk. Po vrnitvi je objavljal samo pesmi v otroških revijah, pisal pa je še kratko prozo, v kateri humorno razkriva tragični absurd življenja, osebno revščino in strah pred usodo - najbolj znana sta cikel Zgode in povest Starka. Iz knjige Pomen morja smo izbrali tri njegove kratke absurdistične zgodbe: Inkubacijsko obdobje, Pravljica in zgodbo brez naslova, ki pa se nanaša na 1. april.

Prevajalec Borut Kraševec,
interpret Blaž Šef,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin