Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 31.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Petke po navadi začenjamo z obletnicami in tudi danes bo tako.
FRANCESCO DURANTE: KONCERT ZA GODALA ŠT. 8 V A-MOLU, LA PAZZIA (NOROST)
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO V E-MOLU, HOB.15: 12
HENRYK WIENIAWSKI: BRILJANTNA FANTAZIJA NA TEME IZ OPERE FAUST CH. GOUNODA, OP. 20

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na današnji dan leta 1841 je bila krstno izvedena Simfonija št. 1 v B-duru, op. 38 (Pomladna) Roberta Schumanna.
"Lahko orkestru vdahneš vsaj malo svojega hrepenenja po pomladi? To sem namreč imel v mislih, ko sem januarja pisal simfonijo."

ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 1 V B-DURU, OP. 38, POMLADNA
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC

Avtor: Vesna Volk

Vsaka vojna prinaša nepopisno trpljenje in en njen vidik je v svoji pesmi Nekakšni ljudje prodorno osvetlila poljska nobelovka Wisława Szymborska.

Interpret je Gašper Lovrec,
prevajalec Niko Jež.
Produkcija leta 2022.

Avtor: Ars

Zadnji del Glasbene jutranjice namenjamo glasbi brazilskih skladateljev.
JOSÉ ANTONIO ALMEIDA PRADO: TOCCATA DOS BEM TI VIS
NEY ROSAURO: KONCERT ZA MARIMBO IN ORKESTER ŠT. 2, OP. 34/1
MOZART CAMARGO GUARNIERI: 3 PLESI
CÉSAR GUERRA PEIXE: MELOPÉIAS III.
FRANCISCO MIGNONE: VALČKI ŠT. 4, 5, 8, 10

Avtor: Vesna Volk

Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, sicer docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, o tem, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Predavanje predstavlja umetniške projekte, v katerih Polonca Lovšin raziskuje drugačne načine sobivanja z naravo, v navezavi z deli drugih umetnikov v lokalnem in globalnem okviru. Povezuje jih namreč ideja spremenjenega pogleda na človeka znotraj narave, ki ne gleda le na dobro ljudi, temveč vsega planeta.

Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič.

Tehnična ekipa: Urban Gruden, Miha Oblak in Matjaž Šercelj
Spletni urednik: Peter Frank
Redaktorica na programu: Tina Ogrin
Tehnični producent: Grega Peterka
Urednik prenosa: Klemen Markovčič

Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2023.

Avtor: Klemen Markovčič

10:00
Poročila

Cikel oddaj Skladatelj tedna, posvečen britanski simfoniji med obema vojnama, končujemo z glasbo angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer s Simfonijo št. 4 v f-molu ter s prvim in drugim stavkom iz Simfonije št. 3 - Pastoralne.

Avtor: Igor Krivokapič

Turški predsednik Recep Tayip Erdogan že več kot dve desetletji obvladuje državo. Njegova poglavitna ambicija je preoblikovati in posodobiti Turčijo bolj kot kateri koli voditelj za ustanoviteljem republike Atatürkom. Zdaj se je znašel pred največjo politično preizkušnjo v svoji dolgoletni vladavini. Turki se bodo 14. maja odpravili na predsedniške in splošne volitve, na katerih kaže na močno izenačen boj med njim in opozicijskim kandidatom. Opozicija napoveduje ponovno vzpostavitev parlamentarnega političnega sistema in krepitev odnosov z Zahodom, če bo zmagala. Tokratne volitve veljajo za prelomne, saj bodo po prepričanju številnih odločilne ne le zaradi vprašanja, kdo bo v prihodnje vodil Turčijo, ampak predvsem glede tega, kako bo vladal.

Avtor: Sandra Krišelj

Komorni zbor Megaron je bil ustanovljen na pobudo skladatelja in dirigenta Damijana Močnika oktobra leta 2003. Zbor se ponaša z odličnimi uvrstitvami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega pripravlja programsko zanimive koncertne sporede. Koncert z naslovom Zgodbe slovenske romantike so pevci predstavili v Slovenski filharmoniji novembra 2021. Program so razdelili v zgodbe. Prva govori o domovini in njenih lepotah, druga o pesmi, ki spremlja vsakdanje življenje in tretja o ljubezni.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

V mestnem jedru čez noč zraste ledeno drevo. Zaradi izjemnega mraza in turobnega zvena, ki ju oddaja, so mimoidoči zaskrbljeni. Župan objavi sporočilo za javnost z obljubljeno visoko nagrado tistemu, ki bo mesto rešil pred ledeno katastrofo. Na govorniški oder stopi klošar Bert in pojasni, da je ledeno drevo posledica medsebojne nestrpnosti, pomanjkanja srčnosti in ljubezni. Prepričan je, da bo s spremembo občutkov in delovanja meščanov drevo ozelenelo ter oddajalo enake vibracije, kot jih bo sprejemalo. Bertovo stališče sprva naleti na neodobravanje, a kmalu se izkaže, da ima mož prav. Ko Berta zaščitniško objame ducat otrok, mraz občutno poneha. Župan obljubi, da bo poslej kot prednostno nalogo na vsakem koraku uveljavljal pozitivno mišljenje, spodbudno komunikacijo in medsebojno pomoč.

Avtor: Anuša Volovšek

14:00
Poročila

Tokrat se bomo posvetili dvema filmoma, v katerih nastopajo ne povsem klasični superjunaki – v absurdističnem filmu Kajenje povzroča kašelj Quentina Dupieuxa (s tem filmom v Kinodvoru v Ljubljani začenjajo praznovanje 10. obletnice festivala Kurja polt) srečamo skupino superjunakov, ki se mora odpraviti na enotedensko povezovanje, team building, preden se lahko vrne reševat svet. V nadaljevanju spektakla Šazam! izpred štirih let pa se mora deček, ki se lahko spremeni v odraslega superjunaka z imenom Šazam, skupaj s superjunaškimi kolegi soočiti z razdiralno silo Atlasovih hčera. Poleg tega bomo poročali s festivala dokumentarnega filma Zagrebdox in o ciklu palestinskega filma v Slovenski kinoteki.

Avtor: Tesa Drev Juh

Spektakularni konec tetralogije o Johnu Wicku je podprt z glasbo, ki izvrstno obarva akcijsko zgodbo. Ta se dogaja med vizualnim hommagem pariški klasični prefinjenosti, berlinsko ravovsko dekadenco in japonsko izčiščeno estetiko. Saga o babi Jagi sodobne bojevniške scene je s spektakularnim glasbenim finalom končana. Izvirno glasbo k filmu sta napisala Tyler Bates in Joel J. Richard.

Avtor: Katja Ogrin

Je edini glasbenik, ki je prejel nagrade grammy v desetih različnih kategorijah, skupaj se jih je nabralo že kar dvajset. Revija Downbeat ga je trikrat zapovrstjo izbrala za najboljšega kitarista leta. Od leta 1978 dalje je imel 28 albumov med prvih 200 na svetu, od tega jih je 13 na prvih mestih.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Poezijo Otona Župančiča dobro poznamo, manj znano pa je, da je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec tudi risal. V malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana so včeraj na ogled postavili njegova dela iz sedmih skicirk in mape s posebnimi risbami. Predstavljamo tudi novosti založbe Slovenska matica: antologijo slovenskega domobranskega pesništva Brez Križa in imena, izbor pisem Francesca Petrarke Pisma v antiko, prvi slovenski prevod rimskega zgodovinarja Tita Livija Od ustanovitve mesta in sintezo španske zgodovine z naslovom Zgodovina Španije.

Avtor: Izidora Pevec

Umetna inteligenca in še zlasti strojno učenje je danes tako rekoč povsod navzoča tehnologija. Njene zmožnosti so v številnih pogledih presenetljive in iz leta v leto se odpirajo nove možnosti uporabe pri novih, še nedavno nepredstavljivih nalogah. A čeprav so nekatere aplikacije v določenem trenutku deležne izrazite pozornosti, trenutno bi bili to vsekakor veliki jezikovni modeli, kakršen je recimo Chat GPT, so metode strojnega učenja v praksi seveda številne in raznovrstne, pa tudi različno uspešne pri različnih nalogah. Vedno znova se tudi iščejo načini, kako njihove pomanjkljivosti odpraviti.
Med aktualnimi dilemami je gotovo ta, da nekatere danes najučinkovitejše in tudi najbolj razširjene metode strojnega učenja, kot na primer globoke nevronske mreže, svoje rezultate dosežejo na načine, ki jih ne zmorejo razložiti. To pa vsaj pri določenih rabah teh tehnologij lahko pomeni hudo težavo. A kot rečeno, metod strojnega učenja je veliko in razvoj še zdaleč ni končan.
Obetavno pot naprej med drugim odpira izvirna metoda simbolnega strojnega učenja reprezentacij; ta poenostavlja in izboljša rabo vseh vrst strojnega učenja, ki jo je razvila prof. dr. Nada Lavrač z Instituta Jožefa Stefana, profesorica na Univerzi v Novi Gorici in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, na kateri vodi program informacijsko- komunikacijskih tehnologij. Za svoje raziskovalno delo je prejela Zoisovo nagrado.

Avtor: Nina Slaček

Tokratno oddajo Recital bomo namenili godalnemu kvartetu Zaïde. Redko vidimo, da so godalni kvarteti sestavljeni samo iz predstavnic nežnejšega spola, eden takih je kvartet Zaïde. Violinistki Charlotte Maclet in Leslie Boulin Raulet, violistka Sarah Chenaf in violončelistka Juliette Salmona so se uveljavile kot redek ženski kvartet, ki je postal eden vodilnih komornih ansamblov v Franciji in na svetu. Dekleta, ki so se učila od enega najboljših izmed godalnih kvartetov, slavne zasedbe Masters, znotraj svojega sestava ohranjajo in zagovarjajo pojme retorike, artikulacije in polarnosti v glasbi, tega pa so se priučile prav pri omenjenem kvartetu.

Avtor: Alma Kužel

Fotograf Andreas Mühler-Pohle na razstavi Okoljski odtisi v Mali galeriji Cankarjevega doma razstavlja svojevrstne portrete rek. Polovico fotografije zajemajo podobe pod vodo. V svojih delih avtor niha med estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije – in nekaj podobnega lahko rečemo tudi za dela, ki sta jih za razstavo v Cankarjevem domu izbrala kuratorja Nataša Ilec Kralj in Jan Babnik. Ta pravi, da se kopno na fotografijah zdi le ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka.

Avtor: Izidora Pevec

Avtobiografski roman Evgena Carja je popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura na odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor v sklopu intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko. V njem je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala: leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem marija vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran tudi za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

4. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti je hkrati zadnji koncert iz cikla treh glasbenih dogodkov, ki jih je v tej sezoni z Orkestrom Slovenske filharmonije pripravil maestro Charles Dutoit.
Tokrat bomo lahko slišali Beethovnovo simfonijo št. 1 v C-duru, op. 21 in Fantastično simfonijo, op. 14 Hectorja Berlioza pod taktirko slovitega švicarskega dirigenta.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Vabimo vas, da spremljate Lamentationes Hieremiae prophetae/Žalostinke preroka Jeremije – kakor si jih je zamislil veliki Orlando di Lasso. Tokrat se posvečamo drugi polovici.

Verzi o porušenem Jeruzalemu – uničenje se je zgodilo leta 586 p. n. š. – so se dotaknili številnih skladateljev. Zlitje globoke bolečine in upanja daje namreč ustvarjalcu priložnost za zelo ponotranjeno, osebno izpoved. V te dobre pol ure bomo slišali del Žalostink za veliki petek in Žalostinke za veliko soboto.
Prvi del, za veliki četrtek, smo predvajali pred tednom dni.

Nastopal bo ansambel Huelgas pod vodstvom Paula van Nevla.
Posnetek je nastal aprila lani na Festivalu Actus humanus v Gdansku.

Avtor: Brigita Rovšek

Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, to pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor.

Prevajalec je Peter Svetina,
režiser: Alen Jelen,
asistentka režije: Nika Bezeljak,
interpret: Kristijan Ostanek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina.
Urednica oddaje je Tina Kozin.
Leto produkcije: 2023.

Avtor: Ars

Letos je minilo sto let od rojstva trobentača Thada Jonesa, namenili mu bomo nocojšnjo oddajo. Thad Jones je bil po krivici nekoliko prezrt trobentač z izrazitim jasnim zvenom in izjemno liričen instrumentalist, še posebej na krilovki. Neprecenljiv je predvsem njegov prispevek v zakladnico skladb in aranžmajev za velike džezovske orkestre.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:08:49

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt