Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 29.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V Glasbeni jutranjici se bomo ozrli na glasbo tega Otoka in predvajali dela angleških skladateljev vse od renesanse do dvajsetega stoletja.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Skladateljica Ethel Smyth se je v zgodovino zapisala tudi kot borka za pravice žensk. Bila je ena najbolj cenjenih skladateljic svojega časa, med drugim jo je za eno najpomembnejših skladateljev oziroma skladateljic označil tudi Peter Iljič Čajkovski. Njen opus obsega samospeve, dela za klavir, komorno glasbo, orkestralna dela, zborovska dela in opere, med drugim je bila edina skladateljica, ki je v Metropolitanski operi v New Yorku uprizorila premiero svoje opere.

Avtor: Marko Šetinc

Pesnika in pisatelja Sama Kreutza najbolj poznamo po njegovi poeziji, še natančneje haikujih. Ti so stalnica njegovega ustvarjanja, z njimi pa se vedno, v skladu z japonsko tradicijo, posredno ali neposredno približa določenemu letnemu času. Uganite, kateremu tokrat.

Intepret Matej Puc,
produkcija 2023.

Avtor: Ars

Predvajamo glasbo britanskih skladateljev Fredericka Deliusa, Ralpha Vaughana Williamsa, Williama Waltona, Johna Tavenerja in Maxa Richterja.
Frederick Delius se je rodil 29. januarja leta 1862 v bogati trgovski družini nemških izseljencev na severu Anglije. Že v zgodnji mladosti se je navdušil nad glasbo Edvarda Griega, pozneje pa je Grieg odločilno vplival na njegovo glasbeno pot. Nad njegovimi glasbenimi ambicijami njegovi starši niso bili preveč navdušeni. Po njihovih pričakovanjih naj bi prevzel družinsko trgovsko podjetje, zato ga je oče najprej poslal na šolanje na Švedsko, nato pa leta 1884 še na Florido, kjer naj bi vodil plantažo pomaranč. Tam ga je tako pritegnila glasba Afroameričanov, da je popolnoma zanemaril svoje dolžnosti do družinskega podjetja in se odločil, da svoje življenje zapiše glasbi.

Avtor: Marko Šetinc

Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami se je v studiu programa Ars oglasil vodja zasedbe prof. dr. Primož Vitez. Z njimi se je pogovarjal umetniški vodja cikla Ars in Drama, urednik za jazz Hugo Šekoranja.

Avtor: Hugo Šekoranja

10:00
Poročila

V ciklu Skladatelj tedna obravnavamo britansko simfonijo med obema vojnama. Poslušamo glasbo angleškega skladatelja Edmunda Rubbre, in sicer Simfonijo št. 1 in Simfonijo št. 2.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Dubravka Ugrešić (1949–2023), literarna zgodovinarka in pisateljica hrvaških korenin, se je uveljavila z romanopisjem, kratko prozo in esejistiko, v svojih besedilih pa se je posvečala predvsem vprašanjem identitete in narodne pripadnosti. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško, saj se ni strinjala z nacionalistično politiko. Njena leposlovna dela so prevedena v skoraj vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, med drugimi kristal Vilenice (1989) in mednarodno nagrado Vilenice (2016).

Avtorica scenarija Đurđa Strsoglavec,
prevajalci Jurij Hudolin, Jana Unuk, Višnja Fičor, Denis Poniž, Đurđa Strsoglavec, Klarisa Jovanović,
režiser Igor Likar,
bralca Maja Moll, Bernard Stramič,
interpreti Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje Vlado Motnikar, Tina Kozin,
leto produkcije 2016.

Avtor: Ars

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Paula Hindemitha, Uroša Kreka, Lojzeta Lebiča in Richarda Straussa.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb v izvedbi hornista Boštjana Lipovška, ki je bil redno zaposlen kot solist prvi hornist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija od oktobra 1995 do konca leta 1997, od takrat pa kot solist redno sodeluje z orkestrom. Boštjan Lipovšek je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral in končal podiplomski študij pri Jožetu Faloutu, izpopolnjeval se je na salzburškem Mozarteumu pri Radovanu Vlatkoviću. Leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju Citta di Porcia. Leta 2008 je za izredne izvajalske umetniške dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Lipovšek je hkrati član pihalnega kvinteta Ariart in Slovenskega trobilnega kvinteta, leta 1999 je začel predavati rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od decembra 2016 redni profesor. V izvedbi hornista Boštjana Lipovška boste poslušali Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru, KV 412, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malo komorno glasbo za pihalni kvintet op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Kolovrat za trobilni kvintet Uroša Kreka, In voce cornu in Epilog iz skladbe In voce cornu za rog solo Lojzeta Lebiča in Koncert za rog in orkester št. 2 v Es-duru Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. marca, ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

V Grumovih črticah in dramah so najučinkovitejše njegove psihoanalitično zasnovane in slogovno ubrane podobe ljudi, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. V osišče miniaturke je postavljen naključni dialog med slikarjem in študentom, ki razkrije vso širino slikarjevega patološkega odnosa do matere – ta je ujeta na njegova platna z motivi žensk z otroki.

Režiserka: Mojca Madon
Dramaturg: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Avtor izvirne glasbe: Luka Ipavec

Slikar – Rok Prašnikar
Študent in vojak – Timon Šturbej
Služkinja – Doroteja Nadrah
Pripovedovalka – Tamara Avguštin
Glasovi – Mojca Madon

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2016.

Avtor: Vilma Štritof

14:00
Poročila

Ko se je po drugi svetovni vojni začel intenziven proces osamosvajanja prej koloniziranih dežel, so te lahko kmalu opazile, da njihova nova politična samostojnost še zdaleč ni prinesla tudi pričakovane ekonomske neodvisnosti, prosperitete in razvoja. Še več, kljub dekolonizaciji se je globalna neenakost med severom in jugom med letoma 1938 in 1966 več kot podvojila. Ni torej nenavadno, da so se novoustanovljene države tretjega sveta že kmalu po drugi svetovni vojni začele povezovati v poskusih, da bi se - v sicer izrazito bipolarnem svetu hladne vojne - vzpostavile kot vsaj delno samostojen akter ter se zavzele za globalizacijo, ki bi potekala drugače, kot jo je vodil razviti svet z Združenimi državami Amerike na čelu. In kot močan akter v tej skupini držav se je po sporu s Sovjetsko zvezo leta 1948 vzpostavila tudi socialistična Jugoslavija, ki je že leta 1950 naznanila, da poglavitna grožnja globalni stabilnosti in miru ni ideološki razkol med Vzhodom in Zahodom, ampak prav neznanski prepad med bogatimi narodi severne hemisfere in obubožanim jugom zemeljske poloble.
Kako je torej naša nekdanja država znotraj različnih platform, prav posebej pa Gibanja neuvrščenih, skušala propagirati drugačno mednarodno ekonomsko povezovanje? Kakšna naj bi po mnenju Jugoslavije in njenih takratnih zaveznikov ta drugačna globalizacija sploh bila? Koliko so bili ti predlogi odmevni in kakšni so bili njihovi konkretni poskusi uresničevanja? Ter zakaj je na koncu tudi drugi veliki val globalizacije, ki je svet zajel v 70-ih in 80-ih letih, dokončno pa svojo zmago razglasil s padcem berlinskega zidu, potekal po povsem drugačnem ideološko-ekonomskem ključu in ne po principih, k so jih propagirale države globalnega juga? To je nekaj vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Jureta Ramšaka.

Avtor: Alja Zore

15:00
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Predstavljamo monografijo scenaristke in dramatičarke Ane Lasić Intuitivna scenaristika s podnaslovom Arhetipska matrica junakovega potovanja, ki je izšla pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Knjiga, ki je plod avtoričinega dolgoletnega umetniškega in pedagoškega dela, prinaša nove poglede v zakonitosti pripovedovanja filmskih zgodb in bo v pomoč scenaristom pri ustvarjanju njihovih zgodb. Obiskali smo tudi razstavo Moja domača rutina arhitekta Farzina Lotfi-Jama v Aksiomi, ki v svojih delih obravnava temo pametnih mest, domov in s tem povezanih manipulacij.

Avtor: Tina Poglajen

Letos je minilo 120 let od smrti skladatelja Huga Wolfa. Baritonist Lucas Somoza Osterc in pianist Vladimir Mlinarić sta ob tej priložnosti 22. februarja letos v skladateljevi rojstni hiši v Slovenj Gradcu izvedla spominski koncert, na katerem pa je zvenela tudi glasba Franza Schuberta, Reynalda Hahna, Mauricea Ravela, Vincenca Bellinija, Ottorina Respighija, Pietra Mascagnija, Luigija Denze, Francesca Paola Tostija, Stanislaa Gastaldona in Ruggera Leoncavalla.

Avtor: Polona Gantar

Operno premiero v Ljubljani in muzikološki simpozij v organizaciji 37. Slovenskih glasbenih dni smo postavili v ospredje.
Poleg tega govorimo še o triu Eusebius, ki je nastopil v sklopu komornega cikla Narodnega doma Maribor, četrtem koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, sklepnem koncertu cikla Zvoki mladih, na katerem sta nastopila Nejc Zavratnik in Urška Gutnik ter transformativnem večeru akuzmatične glasbe Thomasa Gorbacha.

Avtor: Dejan Juravić

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Avtor: Ars

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in številne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Ko je družina Clauda Françoisa prebežala iz Egipta v Francijo, se je za mladega Clauda začelo manj udobno življenje. Iz sorazmerne revščine se mu je uspelo prebiti z delom v banki, od katerega se je sproščal z igranjem tumbe v majhnem orkestru, ki ga je ustanovil s prijatelji. Od tam ga je pot vodila v malo večji orkester Športnega kluba Monte Carlo pod vodstvom Louisa Frosia. Sprva je v njem zavzemal mesto tolkalista, kmalu pa se je povzpel na položaj vokalista.

Avtor: Urška Preis

22:00
Poročila

Spoznavamo mladega pianista in skladatelja Miho Gantarja prek odlomkov njegove petdelne zbirke, izdane lani pri založbi Clean Feed, obsežne, samozavestne predstavitve glasbenika širšemu občinstvu, poslušali bomo tudi kratek pogovor, posnet med Ljubljano in Amsterdamom ter odlomek še svežega, še neizdanega posnetka Tria Mihe Gantarja, zasedbe, s katero bo v petek nastopil v Ljubljani na festivalu Ment.

Avtor: Primož Trdan

Poljski pesnik, rojen leta 1964 na severu Poljske, je avtor osemnajstih pesniških zbirk ter več knjig esejev in zapiskov. Iz obširnega izbora njegove poezije z naslovom Metafizični kamenček je prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka prevedla pesmi Na poti v Fiesole, Govorile so ženske in Krize, krhanja.

Interpret Kristijan Ostanek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Smiljan Greif, Darko Kukovič,
režiser Alen Jelen,
asistentka režije Nika Bezeljak.

Urednik oddaje Vlado Motnikar,
leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Kolegi z Litovskega nacionalnega radia so nam posredovali posnetek koncerta skupine, ki jo vodi saksofponist Kestutis Vaiginis. Glasbenik, ki se je uveljavil tudi v prestolnici jazza, New Yorku. V svoji bogati karieri je igrali s takšnimi mojstri, kot so Mike Stern, Linda May Han Oh, David Kikoski in David Berkman. Na jazz festivalu Kaunas v Litvi se je predstavil z zasedbo, v kateri so zaigrali še
Paweł Tomaszewski (klavir), Mindaugas Stumbras (kitara), Miquel Álvarez (kontrabas) in Kaspars Kurdeko (bobni).

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:08:25

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt