Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 27.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Antonio Vivaldi: Koncert za dve violini, godala in continuo v B-duru, RV 524
Sol: Karen Turpie in Patrick Gene – oba violina
Izv: ansambel Camerata Bern
Dir: Thomas Füri

Johann Sebastian Bach: Sonata za violino solo št. 3 v C-duru, BWV 1005
Izv: Žiga Brank – violina

Hermann Raupach: 'O placido il mare', arija naslovnega junaka iz opere Siroe, perzijski kralj
Sol: Cecilia Bartoli – mezzosopran
Izv: baročni orkester I Barocchisti
Dir: Diego Fasolis

Luigi Boccherini: Kvintet za flavto in godala v G-duru št. 5
Izv: Jean Pierre Rampal – flavta; Régis Pasquier – violina; Bruno Pasquier – viola; Roland Pidoux in Mathilde Sternat – violončelo

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Brigita Rovšek

Till Eulenspiegel je junak iz ljudskih pripovedk, nekakšen pavliha, ki se je prvič pojavil v nemški zbirki iz 16. stoletja. V kratkih zgodbah se vedno znova znajde v nenavadnih situacijah in zagatah, v katerih na različne humorne načine ukani kralje, duhovnike, prodajalce in druge predstavnike avtoritete. Richard Strauss je na podlagi junakovih zgodb zložil virtuozno simfonično pesnitev, ki danes sodi med njegova najbolj priljubljena glasbena dela.

Avtor: Mihael Kozjek

Vanjo Pegana poznamo predvsem kot romanopisca in avtorja kratkih zgodb, v zadnjem času pa ustvarja tudi poezijo in glasbo za skupino Tomo's band.

Interpret Uroš Maček.
Produkcija 2017.

Avtor: Ars

Osrednjo pozornost v sklepu Glasbene jutranjice namenjamo Plesom iz Galante Zoltána Kodályja, Mendelssohnovi Fantaziji za klavir v fis-molu, op. 28, imenovani tudi 'Škotska sonata' ter Klavirskemu kvartetu št. 2 v Es-duru, op. 87 Antonina Dvoržaka. Na sporedu še glasba Edwarda Elgarja, Ralpha Vaughana Williamsa in Huga Alfvéna, čigar Švedska rapsodija zaokrožuje ponedeljkovo glasbeno jutro na programu Ars.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Britaniska simfonija je za večino poslušalcev klasične glasbe še vedno velika neznanka. Tokrat predstavljamo skladatelja sira Arthurja Blissa in njegovi skladbi Simfonijo barv ter Introdukcijo in Allegro.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali glasbo zasedbe Bossa de Novo. V nedeljo, 2. aprila bo nastopila v osrednjem slovenskem gledališkem hramu – v Drami v okviru cikla Ars in Drama, ki ga pripravlja naš program. V specifično ritmiko in harmonije bossa nove prirejajo tudi druge glasbene zvrsti, na primer jazzovske standarde in slovenske ponarodele pesmi in tudi manj znane skladbe slovenskih avtorjev.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Tokrat je oddaja v znamenju spomina na prelomno osebnost fizike in pogojev za razvoj tehnike pri Slovencih. Namreč, pred 70 leti so slovesno odprli osrednjo stavbo Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, pred tremi desetletji, točneje 24. marca 1993 pa je v svojem rojstnem mestu preminil Anton Peterlin, ki se je v nekdanjem glavnem mestu Kranjske rodil leta 1908. V zadnji marčevski številki internega glasila Novice IJS je njegova hčerka dr.Tanja Peterlin Neumeier, objavila spominski zapis o času po koncu vojne, ko je bil njen oče, že pred vojno edini usposobljeni univerzitetni učitelj fizike na ljubljanski univerzi z doktoratom Humboldtove univerze v Berlinu, v nelahkih razmerah osrednja organizacijska osebnost ustanavljanja bodočega inštituta Jožef Stefan. Bil je eden redkih, ki so že v prvi polovici 20. stoletja vedeli, da le s politiki, duhovniki, advokati in pesniki slovensko ljudstvo nima razvojnih pogojev za zrelo nacijo. Inštitutu, predvsem pa avtorici se zahvaljujemo za objavo spominskega zapisa. Bere ga Jure Franko.

Avtor: Tanja Peterlin Neumeier

Zlata Ognjanović je 17. marca dopolnilia 92 let. V njeni izvedbi poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Masseneta, Dvořaka in Gotovca.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo sopranistki Zlati Ognjanović, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih solistk. Kot vsestranska pevska umetnica se je posvetila tudi koncertnemu petju, izvajanju samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del ter petju v filmih in radijskih oddajah. Rodila se je 17. marca 1931 v Kropi kot Zlata Gašperšič, v veliki družini kot šesta od dvanajstih otrok. Solopetje je študirala najprej na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in nadaljevala na Akademiji za glasbo pri Jeanette Födransperg in Kseniji Novak Kušej, pri kateri je diplomirala leta 1980. V ljubljanski operi je prvič nastopila leta 1953 v vlogi Siebel v Gounodovi operi Faust, ena njenih prvih vlog pa je bil Kerubin v Mozartovi Figarovi svatbi. Zlata Ognjanović je bila solistka Opere SNG Ljubljana od sezone 1953/1954 do leta 1984. Njen pevski repertoar je obsegal glasbo različnih slogov in obdobij od baroka do moderne, slovenskih in tujih skladateljev.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Zavrtimo uro kakšnih 500 let v preteklost in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral, po vsem sodeč, vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času privolili v to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Kako so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.

Foto: Izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svetega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega

Avtor: Alja Zore

Danes nadaljujemo s predstavitvijo mogočnega projekta mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij Izidorja Leitingerja iz leta 2009, za katerega je idejno, pa tudi ideološko pobudo dal ansambel Laibach, ki se je v tem obdobju pogosto odpravljal naproti največjim klasikom klasične glasbe. Projekt VolksWagner je poleg takoj vpadljive besedne igre seveda ponudil široko glasbeno sintezo in fuzijo prvin sodobne godbe, kjer je sam Wagnerjev original ostal le še nekakšen star, a še vedno trden zid iz rimskih časov, na katerem je zgrajena povsem nova stavba.In tu, v tej novi gradnji, sta se seveda do popolnosti izrazila prav Leitingerjev ustvarjalni pristop in njegova predanost temu, kar se je morda nekoč imenovalo Tretja smer, malo pozneje tudi fuzija, danes pa je sodobna glasba v najplemenitejšem pomenu. Izvajalci tega obširnega umetniškega podjetja so ob že omenjenem ansamblu Laibach bili tudi Simfoniki RTV Slovenija, ki jih je vodil avtor sam.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Poslušamo posnetek koncerta cikla GM oder, ki je potekal januarja 2023 v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije. Pod pokroviteljstvom Glasbene mladine Slovenije so zaigrali pianistka Klara Lužnik, violinistka Zala Frangež in violončelist Ariel Vei Atanasovski, ki študirajo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pod vodstvom Chia Choua.
Za svoj nastop so izbrali dela Mozarta, Brahmsa in Petra Kopača.

Avtor: Vesna Volk

David Bandelj: Ronin,
Alma Karlin: Malik,
Orlando Uršič: Krušni oče,
Bernardine Evaristo: Manifest: nikdar odnehati.

Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Katarina Mahnič, Marica Škorjanec in Ana Lorger.

Avtor: Vlado Motnikar

Skladatelj Alojz Ajdič je leta 1994 za svojo Simfonijo št. 2, poimenovano Okno duše, prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. Obsežno notranje izpovedno delo v petih stavkih je posvetil svoji materi. Kot je zapisal, skladba predstavlja »daritev, je spomenik za vso njeno ljubezen, spodbudo in pomoč pri ustvarjanju. Čeprav simfonija ni nastala v enem 'zamahu', so vsi stavki povezani z njeno osebnostjo.« Delo bo izvedel Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca.

Avtor: Mihael Kozjek

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Slovenist Zoran Pevec je soustanovitelj in član uredništva revije za poezijo in poetično Poetikon. Pesmi, eseje in literarne kritike objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Njegov esej Poezija – mimorekanje, samota in tišina je bil objavljen kot uvodnik v reviji Poetikon leta 2022.

"V pesniškem jeziku prehaja človek v neke druge dimenzije, v neka druga stanja, ki ga premaknejo v umetniško zanesenost in drugačnost, medtem ko mora v vsakdanjem govoru priti do okrepitve smisla izrečenega.
"Beseda je pripadnost k biti odslikanega" poudarja Gadamer, beseda izraža človeka in s tem njegovo zavedanje sveta. "Jezik ni le kos opreme, ki pripada človeku in svetu, temveč se v njem kaže kako imajo svet ljudje". Lahko bi rekli, da je imetje sveta, imetje jezika – toda vsi vemo, kako je to izmuzljivo."

Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Adagia, počasnega 2. stavka Koncerta za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, ki zveni v priredbi; igrata organistka Polona Gantar in orgličar Miro Božič. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

19:50
Poigra

Čajkovski – ime pove vse. Delo velikega Petra Iljiča ne sme manjkati na programu Andreja Borejka. Dirigent, vedno spreten za presenetljive programske zamisli zunaj utrjenih poti, za koncert 25. februarja v berlinski Koncertni hiši ni izbral ene izmed skladateljevih slavnih simfonij, temveč leta 1855 zmagoslavno opevano Suito za orkester št. 3. Ob bok ji je postavil Violinski koncert Andrzeja Czajkowskega, poljskega soimenjaka, ki je svoje ime prejel kot šestletnik, ko je bežal pred nacionalsocialisti, ter ga obdržal vse življenje. Rokopis njegovega Violinskega koncerta, napisanega leta 1964, so po smrti Czajkowskega našli v košari med kosi perila in sta ga violinist, tudi nocojšnji solist Ilja Gringolts in dirigent Andrej Borejko leta 2021 premierno predstavila v Varšavi – kot posnetek na zgoščenki brez občinstva zaradi pandemije.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Radijsko igro posvečamo dramski igralki Miladi Kalezić, ki v njej igra glavno vlogo in je prejela nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Med njenimi maloštevilnimi radijskimi vlogami se je pa prav vloga Lare v tej igri močno vtisnila v radijski igralski spomin. Radijska kritičarka Rapa Šuklje je ob premieri igre zapisala: “Njen lik je življenjsko pristna, živa stvaritev, vredna spomina.” Lara se odpravi k teti v Dobrovo, potovanje pa se razvije v pravo malo avanturo.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Lara – Milada Kalezić
Teta – Iva Zupančič
Bosanec – Slavko Cerjak
Črpalkar – Aljoša Ternovšek
Cestninar – Vojko Zidar
Natakarica – Saša Mihelčič
Mimoidoči – Zvone Hribar
Tujec in Igor – Aleš Valič
Otrok – Tines Špik
Glas po radiu – Janez Dolinar

Produkcija: Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1999

Avtor: Ars

22:50
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel mnoge nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA.
Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in v znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji.
Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta.

Prevajalka Ifigenija Simonović,
interpret Kristijan Ostanek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonska izvedba Smiljan Greif, Darko Kukovič,
režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Oddaja bo namenjena glasbi tria The Comet Is Coming, ki bo 1. aprila po treh letih ponovno nastopil v Kinu Šiška v Ljubljani. Zasedba preprosto povedano igra elektronsko glasbo, oplemeniteno z džezovskimi soli – primerno tako za ples kot meditacijo.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:07:57

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt