Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 23.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922 – 1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, recimo Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar danes predstavlja eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril prepoznaven izraz. Vse našteto vsebuje tudi njegova pesem Balada o odhodu v trgovino, ki jo je prevedel Primož Čučnik, interpretira pa jo Aleš Valič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Posebna odlika Plašča, prve enote Puccinijevega Triptiha, je evociranje mračnega vzdušja, ki izhaja iz reke. Slednjo kot simbol odtujenosti in moreče enoličnosti, ki stiskata življenje ladjarjev, nenavadno živo rišejo že prvi takti, v katerih se Puccini po razpoloženjski izraznosti približuje Debussyju, hkrati pa ohranja lasten stilni pečat, ki ga razodeva mehkó valujoča zgornja melodična linija. Navzočnost francoskega mojstra je čutiti tudi v upodabljanju svetlikajočega se nočnega pristanišča. Za ustvarjanje svojevrstnega vzdušja Puccini uporablja paleto pretežno pridušenih in temačnih zvočnih barv, zato pogosto predpiše sordinirane instrumente (godala, rogove in trobente), ki učinkujejo skrivnostno grozljivo, skorajda pošastno.
Nič manj značilna ni harmonska ostrina golih disonanc in bitonalnosti, ki še intenzivirajo dramatičnost. Čeprav se Puccini ne odpoveduje zanj sicer značilni mozaični gradnji, pa vendarle pred množico kratkih figur daje izrazito prednost nekaterim celovitejšim témam (tema reke, tema ljubezni, tema plašča).

10:00
Poročila

Predvajamo Bachove triosonate. Ta glasbena oblika je skozi sedemnajsto stoletje postajala vedno pomembnejša, in se na prelomu stoletja uveljavila kot absolutni ideal v komorni glasbi, podobno kakor pozneje godalni kvartet.

11:00
Poročila

Ta teden pozornost posvečamo dvema koncertoma Slovenske filharmonije: petemu koncertu Pretežno vokalnega cikla (basbaritonist Krešimir Stražanac in pianistka Doriana Čakarôva) ter četrtemu koncertu cikla Sodobne orkestrske skladbe (dirigent Sylvain Cambreling).
V Celju sta nastopali pianistka Simone Leitão (Zavod Celeia Celje) in violinistka Petra Kovačič z Ljubljanskimi solisti (Hiša kulture Celje), v Ljubljani se je končalo Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov - TEMSIG, v Gradcu pa smo spremljali premiero Janáčkove opere Katja Kabanová. Poleg tega napovedujemo tretjo letošnjo ljubljansko premiero - Trubadur Giuseppa Verdija.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Oksana Zabužko sodi med vodilne sodobne ukrajinske pisatelje. Rodila se je leta 1960. Na Univerzi Ševčenko je diplomirala iz filozofije in tudi doktorirala. Delala je kot raziskovalka, precej časa je živela v tujini – v ZDA je predavala o ukrajinski kulturi. Njen leta 1996 objavljeni roman Terenske raziskave ukrajinskega seksa – v slovenščino ga je prevedla Andreja Kalc – so pred časom razglasili za "najvplivnejšo ukrajinsko knjigo v petnajstih letih neodvisnosti".
Z Oksano Zabužko, ki je v Ljubljani z literarnim večerom odprla letošnji Festival Fabula, se je pogovarjala Staša Grahek.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

Nikolaj Metner je bil izvrsten pianist, ovenčan z nagrado na tekmovanju Antona Rubinsteina na Dunaju, a ga kariera koncertanta ni zanimala. Njegov pravi umetniški izraz je predstavljala kompozicija. Bila je središče Metnerjevega zanimanja že od njegovih glasbenih začetkov. Pomembno pa je na začrtano pot vplivala podpora skladatelja Sergeja Tanejeva, tudi predavatelja kontrapunkta na moskovskem konservatoriju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes v oddaji izpostavljamo premiero opere Trubadur Giuseppeja Verdija, ki bo premiero doživela nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, scenografijo je zasnovala Vasilija Fišer, kostume Belinda Radulović, koreografijo Ana Pandur. Glasbeno vodstvo bo v rokah italijanskega dirigenta Roberta Gianole. V nadaljevanju predstavljamo Teden srbske kulture, ki te dni poteka v ljubljanski Mestni knjižnici. Ob bogatem programu, ki zajema ne le književnost, ampak tudi slikarstvo, glasbo, folkloro, film in širše kulturološke teme, je pisatelj Aleksandar Gatalica predstavil že tretji prevod iz svojega opusa v slovenščini, zbirko kratke proze Beograd za tujce. Na program Ars pa danes ob 22.05 prihaja radijska igra Pot domov po besedilu Mihe Mazzinija. Že pred premiero je bila nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić na Hvaru. Pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije, osnova zanjo je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Do hčerke v Slovenijo ni prišel, saj ga zgrabila birokratska mašinerija in umrl je vklenjen v centru za migrante.

Novembra 2022 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je zaigral tudi violončelist Nejc Rupnik, študent tretjega letnika dodiplomskega študija na univerzi Mozarteum v Salzburgu pod vodstom Enrica Bronzija. Ob klavirski spremljavi brata pianista Anžeta Rupnika je izvedel Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40 Dmitrija Šostakoviča.

Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini je že druga strokovna monografija dr. Katarine Šmid, objavljena v zbirki Umetnine v žepu (njen izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC SAZU). Tako kot z monografijo Orfejev spomenik na Ptuju je umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Šmid tudi s svojo najnovejšo knjigo dokazala, da je odlična poznavalka rimskih časov. Najprej zgoščeno predstavi zgodbo o odkrivanju rimskih grobnic, nato pa posamezne grobnice. V pogovoru z Markom Goljo ponazori, kako je s pomočjo mode in pričesk možno datirati posamezno grobnico; največ pozornosti nameni grobnici Spektacijev in Sekundinovi grobnici; med drugim pa razkrije, kaj ji je bilo kot znanstvenici največja uganka. Nikar ne zamudite.

V Glasbenem banketu bo zazvenela italijanska baročna glasba, ki je primerna za čas pred veliko nočjo. Slišali bomo kar tri uglasbitve psalma Miserere mei, Deus ali Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti. Prva izvira iz skrivnostnega rokopisa z začetka sedemnajstega stoletja, ki ga povezujemo z imenom sicer neznanega glasbenika Carla G. Pred skoraj dvemi desetletji so rokopis kupili za približno šestdeset evrov na bolšjem trgu blizu Dunaja. Strani so poskenirali in izvirnik prodali prek znane avkcijske hiše Sotheby's [izg. Sod'bis]. Za visoko ceno ga je kupil anonimni ponudnik, ki ga ni mogoče izslediti. Od takrat je obsežna zbirka javnosti nedostopna, glasbenikom in raziskovalcem pa so ostale le fotografije, ki so nastale pred prodajo.

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

19:18
Poigra

Pojejo nam pevke in pevci iz Otíškega vrha pri Dravogradu, na Koroškem, na obrobju Pohorja. Tam so tako zapeli leta 1983 in obudili del izročila, pomagal pa jim je tudi godec na harmoniko. Pesmi večinoma pojejo o kmečkem življenju, pa tudi sicer izhajajo iz življenja, kot so ga tamkajšnji ljudje živeli pred časom, ko so bili bolj kot dandanes navezani na svojo zemljo in gozd.

20:00
Medigra

Poslušamo:

Mikalojus Konstantinas Čiurlionis: Godalni kvartet
izvedba: Godalni kvartet Vilnius

Francis Poulenc: Trio za klavir, oboo in fagot – 3. stavek (Rondo)
izvedba: Maurice Bourgue, Amaury Wallez in Pascal Rogé

Pavel Šivic: Dve skladbi za kitaro
izvedba: Andrej Grafenauer

Selimo se v Viteško dvorano Križank, kjer bosta nastopila akordeonist Klemen Leben in sopranistka Maria Leben. Na programu bodo dela Nine Šenk, Uroša Rojka, Lojzeta Lebiča in Klemna Lebna. Akordeonist je v kratkem pogovoru za program Ars povedal, da zunanji lok programa tvori polistilistika, ki je značilna za Lebičevo delo, hkrati pa je tudi sam v svoji skladbi (ta bo otvorila koncertni večer) uporabil podoben pristop. Sledilo ji bo delo Nine Šenk, ki je iz besedila Williama Blaka ustvarila »krasen glasbeni narativ«, nato pa bo zazvenel Rojko, ki je zelo teatraličen in ki je s svojim delom Šest navedb Ivana Cankarja ustvaril nekaj posebnega. »Lebič pa je seveda večna glasba« – sklene Klemen Leben.

Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev poteka v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v okviru 37. Slovenskih glasbenih dnevov.

Program:
Klemen Leben: O poteh in pravljicah za sopran in harmoniko
Nina Šenk: Auguries of Innocence za sopran in harmoniko**
Uroš Rojko: Šest navedb Ivana Cankarja za harmoniko solo*
Lojze Lebič: Iz srednjeveškega cvetnika za sopran in harmoniko

* krstna izvedba
**prva izvedba v Sloveniji

22:00
Poročila

Avtor je izvirno gledališko besedilo podnaslovil "tragedija zmešnjav". Spodbudila in zintrigirala ga je resnična zgodba 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki je po vseh spodletelih birokratskih poskusih vklenjen umrl na letališču. Namenjen je bil domov, v Slovenijo, k hčerki, spomnil pa se ni ničesar. Nihče ga ni primerno obravnaval, nihče se ni hotel zares ukvarjati z njim in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala. Morali bi ščititi pravice in integriteto posameznika, vendar zanje, prav nasprotno, zmanjkuje prostora. Staranje prebivalstva in naraščajoče število ljudi z demenco v tako brezčutnem svetu lahko ustvarita nedopovedljivo stisko in sprožata globoka, grenka, kompleksna vprašanja o človečnosti.

Režiserka: Špela Kravogel
Prirejevalka: Ana Lorger
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Avtor besedila in glasbe stare lombardske pesmi O, mia bela Madunina: Giovanni D'Anzi

Alois Dvorzac - Boris Cavazza
Mladi Alois - Sebastian Cavazza
Policisti - Jernej Gašperin, Matej Puc, Gregor Čušin
Zdravnica - Maša Derganc
Medicinska sestra in socialna delavka - Maja Končar
Psihiater - Uroš Smolej
Kanadčan in Pomočnik upravnika mrtvašnice - Saša Tabaković
Imigracijski uradnik in Upravnik mrtvašnice - Branko Jordan

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

22:35
Divertimento

Glasbena medigra

MIneva 110 let od rojstva hrvaškega pesnika in pisatelja Ivana Gorana Kovačića, ki je bil ustreljen med drugo svetovno vojno, star 30 let. Njegova tragična pesnitev z naslovom Jama odseva vojno resničnost, ki je presegala najizvirnejšo fantazijo. Iz nje so vzeti spevi v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2003. Prevod pesmi Tone Pavček, interpretacija Dario Varga, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Miha Bitenc, režija Ana Krauthaker.

V oddaji bomo predvajali Godalni kvartet št. 2 Rogerja Sessionsa. To delo je nastalo v začetku 50-ih let, ko je skladatelj začel uporabljati 12-tonsko tehniko.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt