Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 20.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo Zvonove svete Genovefe Marina Maraisa, Geminianijev Concerto grosso v A-duru, op. 2, št. 6, Chaconne in trio v G-duru Jacquesa Morela, Suito za orkester št. 4 v D-duru, BWV 1069 Johanna Sebastiana Bacha in Kvartet v C-duru za oboo, violino, violončelo in čembalo, op. 3 Johanna Christiana Bacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Osrednjo pozornost v drugem delu Glasbene jutranjice namenjamo osmim variacijam na francosko temo, op. 10 Franza Schuberta, ki jih je posvetil prijatelju Beethovnu. Spored dopolnjuje Koncert za flavto in orkester Carla Reineckeja s flavtistom Matejem Zupanom v solistični vlogi.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnik Ivan Volarič - Feo (1948–2010) bi letos dopolnil petinsedemdeset let. Na literarno sceno je vstopil leta 1975 s pesniškim prvencem Desperado Tonic Water, za tem pa izdal še nekaj knjig poezije. Ivan Volarič Feo je bil sicer vsestranski umetnik, ki je pustil močan pečat v našem kulturnem prostoru – nastopil je v šestnajstih filmih, sodeloval pri številnih glasbenih projektih in performansih itd. Za njegov opus je značilen jasen in preprost pesniški izraz, ki je velikokrat tudi duhovit. Poezija Ivana Volariča - Fea je do danes ostala sveža, nenavadna in zabavna. Kar velja tudi za njegovo pesem Zakaj, ki jo interpretira Gaber Kristjan Trseglav.

Avtor: Ars

Glasba Nikolaja Medtnerja, Ottorina Respighija, Richarda Straussa, Clauda Debussyja, Huga Wolfa, Emmanuela Chabrierja, Erika Satieja, Francoisa Borneja in Steva Reicha s poudarkom na Respighijevi Slovanski fantaziji in Debussyjevem Preludiju k favnovemu popoldnevu. Glasbeno jutranjico zaokroža delo Four Sections Steva Reicha.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Predvajamo Bachove sonate, suite in partite, namenjene solističnemu instrumentu brez spremljave, kot so violina, violončelo, flavta in lutnja. Znano je, da je Bach igral violino, violo, violončelo in celo vrsto instrumentov s tipkami, ni pa jasno, ali je znal igrati tudi lutnjo. Priporočilo, ki ga je napisal za nekega učenca, dopušča možnost, da ga je poučeval tudi na tem instrumentu, in lutnjo navaja tudi neki inventar njegovih glasbil.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v izvedbi izvajalcev, ki bodo v bližnji prihodnosti nastopili v Ljubljani. Na vrsti bo glasba zasedbe Moonlight Sky, basista Tadeja Kampla in pianista Saša Vollmaierja.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Polona Kovačič

13:00
Poročila

Ob letošnji 60-letnici programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr. prof. dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča.

Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Kakšne možnosti imamo, da na celotni družbeni ravni odpravimo neenakost spolov in izključenost žensk? Ženske so danes še vedno za enako delo plačane manj – v svetovnem povprečju za 11 odstotkov manj kot njihovi moški kolegi. Zato ukvarjanje s pravicami žensk in enakostjo spolov samo na mednarodni dan žensk ne rešuje problemov. Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec ob 80-letnici Antifašistične fronte žena, danes Zveze slovenskih žena, pretresamo, kakšna sta položaj in status žensk, kako je z enakopravnostjo spolov ter kakšno vlogo so imele Slovenke v preteklosti. V pogovoru, ki ga vodi Miha Pasterk, sodelujejo Daniela Topar, Vida Obid, prof. Dunja Nanut in prof. dr. Marta Verginella.

Avtor: Miha Pasterk

V sklopu niza oddaj Zvočni svetovi Izidorja Leitingerja tokrat in še v naslednjih tednih predstavljamo zares mogočen projekt, ki je nastal na pobudo ansambla Laibach, a je po svojem bistvu brez dvoma Leitingerjev avtorski projekt, čeprav mu je bil podan zunanji okvir, povezan z glasbo prav prej omenjenega Richarda Wagnerja. V treh približno enako dolgih odlomkih boste slišali skladbo z naslovom VolksWagner in naj vas besedna igra, ki namiguje tudi na nemškega proizvajalca avtomobilov, nikar ne zapelje. Med izvajalci tega obširnega umetniškega podjetja ob že omenjenem ansamblu Laibach pa so bili Simfoniki RTV Slovenija, ki jih je vodil avtor sam.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

»Vse moje literarno znanje so sumi, jaz se literaturi približujem s sumljenjem. Literaturi in tudi skoraj vsemu drugemu,« zapiše avtorica Cristina Morales v prvencu Bojevniki, ki zaradi nenehnega preizpraševanja obstoječih družbenih, kulturnih in literarnih struktur velja za enega radikalnejših španskih literarnih glasov. Z njo smo se pogovarjali ob njenem obisku festivala Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o kiparski razstavi Boštjana Kavčiča z naslovom Krog, ki je na ogled v Galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

Avtor: Aleksander Čobe

Januarja 2023 je v Mestnem muzeju kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske nastopil duo Erithachus rubeculae, ki ga sestavljata Eva Majcen in Erazem Žgajnar. Sodelovati sta začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Mateje Bajt in pod njenim vodstvom študirata tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Na koncertu sta izvedla dela Hirosa, Pignoleta de Monteclairja, Morleyja, Šavlija in Bacha, poslušali pa bomo tudi dva koncerta Antonia Vivaldija, ki sta jih člana dua izvedla s Kvintetom kljunastih flavt Akademije za glasbo.

Avtor: Vesna Volk

Gregor Podlogar: Atlas,
Srečko Kosovel: Burja,
Laszlo Krasznahorkai: Satanov tango,
Anne Carson Grenko-sladki eros.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Miša Gams, Matej Bogataj in Muanis Sinanović.

Avtor: Vlado Motnikar

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Avtor: Ars

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

19:14
Poigra

Ameriška filozofinja in pisateljica Susan Sontag sodi med vodilne intelektualce in intelektualke 20. stoletja. Slovela je zlasti po svojih esejih, objavila je tudi nekaj romanov in dram. Njen esej Zoper interpretacijo je izšel v istoimenski knjigi leta 1966, pri nas pa v prevodu Lučke Jenčič v reviji Sodobnost leta 1978.

"Tudi če se zdi, da zdajšnji razvoj večine umetniških zvrsti vodi stran od predstave, da je umetniško delo primerno sestavljeno iz vsebine, ostaja ta predstava kljub temu še naprej prevladujoča. Kot menim, je vzrok za to neki določen način opazovanja umetniških del, ki je globoko zakoreninjen v množici ljudi, ki resno jemljejo katero koli umetnost. To prepoudarjanje pojma vsebina prinaša s seboj stalno hotenje po interpretaciji, ki nikoli ne popusti. In obratno utrjuje navado, da bi se umetniškemu delu približali z interpretirajočim namenom, predstavo, da obstaja dejansko nekaj takega kot umetniško delo."

Vmesni glasbeni vrinki so odlomki iz skladbe Razglednice z neba Marjana Mozeticha v izvedbi orkestra CBC iz Vancouvra pod vodstvom Maria Bernardija. Izbral jih je Mihael Kozjek. Tonska oblikovalka Klara Otorepec, bralca Višnja Fičor in Aleksander Golja.

Avtor: Andrej Rot

Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.

Avtor: Ars

22:00
Poročila

V tretjem delu trilogije DRIADA je sintetizirano dogajanje prejšnjih dveh delov z novo zgodbo o nagajivi hrastovi vili, ki simbolizira človekovo neugnano življenjsko bit. Dogajanje sklepnega dela je postavljeno na Golovec in posega nazaj v zgodovinske in celo predzgodovinske čase, vse do ljudi iz kamene dobe, ki so nekoč prebivali v ljubljanski kotlini.

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Borut Trekman
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak

Driada – Majda Potokar
Astronom – Boris Cavazza
Najstnica in pračlovek – Polona Vetrih
Direktor – Janez Albreht
Starček in pračlovek – Polde Bibič
Vodnikov kip – Brane Ivanc
Prešernov kip – Kristijan Muck
Starodavniki in kot praljudje še Jurij Souček, Vika Gril, Marjan Hlastec

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1976.

Avtor: Vilma Štritof

22:45
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Ob 60. obletnici programa Ars: eden izmed najstarejših posnetkov iz našega radijskega arhiva!

Z "balkonsko sceno" iz znamenite Rostandove igre Cyrano de Bergerac (prevod: Oton Župančič) podčrtujemo 20. marec, mednarodni dan frankofonije, in se hkrati spominjamo, da se je avtor Edmond Rostand, francoski pesnik in dramatik, rodil 1. aprila pred sto petinpetdesetimi leti.

Vsebina: Cyrano je zaljubljen v Roxano, vendar je prepričan, da ga zaradi njegovega velikega nosu ne more ljubiti nobena ženska. Ko se s sinom Kristijanom znajdeta pod Roxaninim balkonom, polaga Cyrano svoje besede v njegova usta, da bi Kristijan dobil njen poljub. Nastopajo Mila Šarič, Vladimir Skrbinšek in Slavko Jan.
Posneto leta 1954.

Avtor: Ars

Kitarist Mick Goodrick
Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka, ki se je za vedno poslovil 16. novembra lani, star 77 let. Kitarist kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih jazzovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda, in Mikea Sterna.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 20.03.2023 14:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt