Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ni je razdalje, ki je ne bi mogli vpeti v odnos, beremo v pesmi Nekaj malega o planetih Ane Svetel, v avtoričinem prvencu Lepo in prav, kjer v ospredje stopa človeška zmožnost čudenja in hkrati podomačevanja. Enostavno, kot je planetom nadeti imena. Kot je v recenziji pesniške zbirke zapisala Diana Pungeršič, pesniški glas brez zamegljevanja ubeseduje precepe, ki se porajajo v iskanju in naravnavanju lastne, izvirne in udobne identitetne frekvence.

Interpretka Maša Deganc,
urednika oddaje Vlado Motnikar in Sašo Puljarević,
produkcija 2016.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno-družabnega življenja te velike primestne župnije, ki jo predstavljamo v oddaji.

Avtor: Tone Petelinšek

Z vzorno vlogo v Jezusovem življenju si je sveti Jožef že pred več stoletji prislužil praznik in godovni dan, h kateremu se poda tudi primerna glasba. Pomemben del svojega skladateljskega opusa mu je z oratorijsko kantato Sv. Jožef namenil skladatelj Stanko Premrl, svetnika, ki je tudi zavetnik družine in očetov, pa omenjajo tudi nekatere slovenske ljudske pesmi in umetelne skladbe.

Avtor: Polona Gantar

Iz evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Bogoslužje sooblikujejo evangeličanske duhovnice: Simona Prosič Filip, Katja Ajdnik, Violeta Vladimira Mesarič, Judit Andrejek in Jana Kerčmar; prepevata glasbeni skupini Selah ter Eben Ezer, na saksofon igra Zoja Hanc.

Avtor: Martin Perčič

Izjemen spoj češke in ruske glasbe – to je 7. novembra lani obljubljal koncert Simfoničnega orkestra Praškega radia pod taktirko Marka Ivanovića, šefa dirigenta Janáčkove opere Narodnega gledališča v Brnu. Večer je odprla balada za orkester Goslačev otrok Leoša Janáčka, ki jo je navdihnila pesem o revnem, tavajočem glasbeniku, ki zapusti otroka siroto in violino. Orkestru se je potem pridružil pianist Martin Kasík za izvedbo Četrtega klavirskega koncerta ruskega romantičnega skladatelja in pianista Antona Rubinsteina, ki ga po umetnosti primerjajo s Franzem Lisztom. Vrhunec večera je bilo še eno delo ruskega skladatelja, Simfonija št. 5 Rubinsteinovega sodobnika Petra Iljiča Čajkovskega.

Avtor: Polona Kovačič

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Karel Čapek je istega leta kot Zgodbe iz enega in drugega žepa, namreč 1929, napisal Vrtičkarjevo leto, šaljiv in duhovit kvazipriročnik za vrtnarje in vrtičkarje oziroma tolažilno poročilo za vse svoje sotrpine. V njem se dobrodušno in z ljubeznivo zbadljivostjo loteva različnih plati vrtnarjenja, predvsem natančnosti, celo pedantnosti vrtnarjev, že skoraj obsedenosti, njihovih skrbi ter preglavic in preganjavic. Ker je bil Čapek sam vrtnar, je njegov ironični pristop razumljiv.
Delo je že leta 1953 prevedel Marijan Kozina (skladatelj, glasbo je med drugim študiral tudi v Pragi), ki se je v času pred internetom precej namučil s prevajanjem imen številnih malo in manj znanih rastlin, predvsem rož. Prevod je dober, vendar že rahlo zastarel, v Humoreski tega tedna pa predstavljamo odlomek v sodobnejši varianti.

Izbor in prevod Nives Vidrih,
interpret Uroš Smolej,
režija Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Interpretirajo odlomke iz del Jommellija, Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Predvajamo in predstavljamo Mendelssohnovi Simfoniji št. 4 v A-duru in št. 5 v d-molu z vzdevkoma 'Italijanska' in 'Reformacijska' Felixa Mendelssohna, nastali pod vtisi skladateljevega popotovanja po Italiji oziroma ob 300. obletnici augsburške veroizpovedi. Devetnajstega januarja letos ju je v avditoriju Artura Toscaninija Italijanske radiotelevizije (RAI) v Torinu izvedel Nacionalni simfonični orkester RAI pod vodstvom Daniela Gatija.

Avtor: Mihael Kozjek

V sredo, 22. marca, s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?

Avtor: Nataša Lang

Pesnik, prevajalec in urednik Niko Grafenauer je zagotovo eden izmed najbolj zaslužnih Slovencev 20. stoletja. Kot ustvarjalec in izjemen ljubitelj umetnosti, kot kritičen intelektualec, erudit, prodoren in neustrašen mislec je s svojim delovanjem in s svojo osebnostjo v temelju zaznamoval slovensko literarno in družbeno polje. Svojo življenjsko pot opisuje v knjigi Plasti odzidanih daljav, ki je leta 2021 izšla pri založbi Beletrina. V prihodnjih minutah, v oddaji Spomini, pisma in potopisi, boste lahko prisluhnili njegovemu spominu na študijska leta, ki jih je zaznamovalo pestro kulturno-politično dogajanje, v prav tistem času so namreč ukinili revijo Perspektive, zamenjali uredništvi revij Tribuna in Naša sodobnost, člani Udbe pa so zasliševali odstranjene člane uredništev – med njimi je bil, seveda, tudi Grafenauer sam.

Režija: Ana Krauthaker,
glasbena oprema: Luka Hočevar,
interpretacija: Saša Tabaković,
urednica: Tina Kozin,
leto produkcije: 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Antonu Trostu, nestorju slovenskih umetnikov in prvemu slovenskemu koncertnemu pianistu, od čigar smrti je februarja letos minilo 50 let. Bil je velik glasbenik, klen in urejen, mojstrski izvajalec obsežnih, tehnično in interpretacijsko zahtevnih del klasike in romantike, posebej znane so bile njegove interpretacije Beethovnovih in Brahmsovih del. Kot človek je bil skromen, hkrati pa se je zavedal svojih sposobnosti in znanja. Bil je bolj vase zaprt kot družaben, izžareval pa je globoko človeško toplino.

Avtor: Tina Ogrin

Motivi iz bogate mitološke zakladnice so služili za navdih številnim skladateljem, ki so njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. Nocoj bomo spoznali zgodbo grškega lirskega pesnika iz maloazijskega mesta Teos. Anakreónt, ki je bil rojen okrog leta 570 pr. n. št., je večji del svojega življenja preživel na vladarskih dvorih po vsej Grčiji, največ pa na otoku Samosu in v Atenah. Po izročilu je umrl v visoki starosti, zadušil pa se je z grozdno pečko. Od njegovih številnih pesmi so se v celoti ohranile le tri, poleg njih pa tudi nekaj fragmentov drugih. Pisal je himne bogovom Artemidi, Erosu in Dionizu ter ljubezenske in zbadljive pesmi. Najbolj znane pa so njegove pivske pesmi - napitnice, v katerih slavi uživanje v življenju, prijateljstvo in vino.

Avtor: Katja Ogrin

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin