Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 16.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

11. koncert cikla Mladi virtuozi Festivala ljubljana, 4. koncert simfoničnega cikla SNG Maribor, koncert godalnega orkestra Ljubljanski solisti s solistko Petro Kovačič v Narodnem domu Celje.

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

V pesmi Odrezano uho Veronika Dintinjana pomensko nabito, a slogovno razrahljano subjekt sooča z lastnimi čutili in potrebami. Motiv Van Goghovega odrezanega ušesa ne priča le o trenutku slabosti, temveč vitalistični potrebi odrezati si uho oziroma, kot zapiše avtorica, za hip najti uho, ki posluša, ki odgovarja, ko daješ svojo lastno gotovost na ogled in ob tem trepetaš od negotovosti. Za zbriko v Suhem doku, v kateri najdemo tudi pesem Odrezano uho, je pesnica leta 2017 prejela Jenkovo nagrado.

Intrpretka Saša Mihelčič,
urednika oddaje Tina Kozin in Sašo Puljarević,
produkcija 2017.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Pravljica o princesi, ki pošilja v smrt svoje snubce, ker ne znajo odgovoriti na uganke njene muhavosti, je prastara; zgodba o ženski, ki se bo vdala le tistemu moškemu, ki bi jo prekosil v bistroumnosti, je že pred stoletji služila mnogim narodom kot hvaležen material za vedno nove različice in možnosti obdelave literarnega besedila. Zgodba (o Turandot) pa je spodbudila tudi ustvarjalno domišljijo opernih skladateljev.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Ko je Mussolini leta 1922 prišel na oblast, je Respighi izbral nevtralno stališče proti fašistični vladi. Njegova naraščajoča mednarodna slava je skladatelju dopuščala določeno mero svobode, a hkrati je bil zaradi tega prisiljen pustiti režimu, da je njegovo glasbo izkoriščal v politične namene. Respighi je v teh letih postajal vse bolj spoštovan umetnik in intelektualec z mednarodnim ugledom, ki se je zavzemal za umetnike, tudi tiste ostrejše nasprotnike fašističnega režima.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Osrednjo pozornost namenjamo 6. koncertu letošnje Kromatike. Simfoniki RTV Slovenija so prejšnji teden pod vodstvom Rossena Milanova krstno izvedli Koncert za trobento in orkester Damijana Močnika, solist je bil trobentač Jure Gradišnik, spored pa je dopolnila še glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Franza Schuberta. Nato se bomo na kratko pomudili na klavirskem recitalu slovitega Andrasa Schiffa, ki je v torek nastopil v Cankarjevem domu v sklopu srebrnega abonmaja. Nadaljevali bomo v Mariboru s koncertom Komornega orkestra iz Mantove, ki je skupaj z violončelistko Natalie Clein nastopil na 4. koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, predstavili bomo letošnje prejemnike baletnih nagrad, nedeljski uvodni koncert letošnje sezone cikla SiBrass, ki ga je v Slovenski filharmoniji otvoril Ansambel rogov, zagrebško uprizoritev Mozartove Čarobne piščali in prav ob koncu napovedali še koncerta Ljubljanskih solistov in violinistke Petre Kovačič v Celju in Ljubljani.

Avtor: Mihael Kozjek

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

13:00
Poročila

Amir Muratović je avtor številnih dokumentarnih del – lotil se je slikarstva v filmu Kolo: Pesem za Matijo Jamo, literature v filmu Cankar, arhitekture v filmu Fabiani: Plečnik, posnel je film o Švicariji, Muzeju norosti in še čem. V svojem novem filmu Temni pokrov sveta, ki si ga lahko ogledate na Festivalu dokumentarnega filma, ki pravkar poteka v Ljubljani, je s kamero spremljal Matevža Lenarčiča, ko je z letalom potoval po svetu in meril količino črnega ogljika, enega od glavnih onesnaževalcev našega planeta.

Avtor: Tesa Drev Juh

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Če se omejimo na tiste, katerih dela so obstala v neizprosnem teku časa, je tukaj še en ruski pianist in skladatelj, vreden vsakršne pozornosti. Govorimo o Nikolaju Metnerju. Bile je šest let mlajši in dober prijatelj Sergeja Rahmaninova. Oba skladatelja sta bila učenca Sergeja Tanejeva, ki velja za največjega mojstra polifonije tistega časa v Rusiji. Ko je Metner pri 24-tih izdal svojo prvo klavirsko sonato, jo je Rahmaninov sprejel z odobravanjem. Takrat začeto prijateljstvo skladateljev, ki je trajalo do konca njunih življenj, je izpričano v bogati korespondenci, kjer lahko beremo o vzajemnem spoštovanju, zaupanju in iskrenosti. Ko je Rahmaninov imenoval Metnerja za največjega skladatelja tistega časa, je bilo, brez lažne skromnosti, takšno njegovo resnično prepričanje.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premierno predstavljajo prvo slovensko uprizoritev komedije Lunapark v prevodu Saša Puljarevića, v kateri se srečujemo z medgeneracijskim konfliktom in konfliktom kultur. Igro o prepadu med dvema generacijama, ki se kljub nepremostljivim razlikam vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj, je režirala Tijana Zinajić.
V Narodnem domu Celje je na sporedu koncert Godalnega orkestra Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, s katerim praznujejo 10. obletnico od svojega prvega koncerta. v SNG Maribor pa četrti koncert Simfoničnega cikla. Zazvenele bodo skladbe Jeana Markiča, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvoržaka.

Avtor: Tina Poglajen

Sara Hartman je rog začela igrati pri svojih sedmih letih pod vodstvom Borisa Dvoršaka na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, svojo glasbeno pot pa je potem nadaljevala na gimnaziji mariborskega konservatorija pri istem profesorju.
Novembra je nastopila na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske in v Cankarjevem domu izvedla dela Straussa, Schumanna in Leona Firšta.

Avtor: Vesna Volk

Inštitut za novejšo zgodovino že leta izdaja prepoznavno zbirko Razpoznavanja – pred kratkim je tako že kot 49. knjigo predstavil znanstveno monografijo o vsakdanjem življenju prebivalstva na Bovškem med veliko vojno z nekoliko literarnim naslovom »Srce se mi trga od žalosti.« Več o monografiji, njenem naslovu, zasnovi in tudi o svojem starem očetu bo povedal njen avtor magister Jernej Komac (1988), arhivist v Arhivu Republike Slovenije in glavni urednik strokovne revije Arhivi, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Cikel šestih Suit za čembalo, ki ga je François Dieupart napisal v Parizu pri približno osemnajstih letih, je zadnja zbirka francoskih plesnih suit 17. stoletja in hkrati vrhunec baročnega sloga za življenja Ludvika XIV. Dieupartov domnevni učitelj François Couperin je že zgodaj pozdravil prihajajoči rokoko, Dieupart pa je raje nadaljeval z izpopolnjevanjem »čustvenega« francoskega baročnega sloga. S prirojenim čutom za polifonijo in navdihnjen z deli svojih predhodnikov je ustvarjal ganljivo liriko in igrivo imitacijo.

Avtor: Domen Marinčič

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

Poslušamo pesmi beneških Slovencev, pa tudi nekatere s tržaškega konca, kakor jih je v šestdesetih letih posnel Pavle Merku. Merku je zbral in iz pozabe iztrgal pomemben del bogastva izročila zamejskih Slovencev, nekaj najlepših posnetkov pa je poslušalcem približal tudi skozi radijske oddaje in iz ene od teh so tudi pesmi, ki zapolnjujejo nocojšnji čas, namenjen naši ljudski glasbi.

Avtor: Tomaž Rauch

19:55
Poigra

Gostja koncerta je bila izvrstna violinistka Božena Angelova iz Maribora, ki je že vrsto let asistentka za violino na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, pogosto pa sodeluje v slovenskih ciklih komorne glasbe.

Na 5. koncertu jubilejne 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga pripravlja Društvo za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor, bo izvedli spored V deželi pesmi spomin živi. Predstavili so ga uveljavljeni slovenski godalci in nekateri od drugod, ki pri nas živijo in delajo. To so: violinistka Božena Angelova, asistentka za violino na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, ter člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor: violinistka Maja Peternel, violist Roberto Papi, kontrabasist Žiga Trilar, fagotist Luka Mitev, hornistka Sarah Akif, klarinetist Tomaž Močilnik, solist simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia, ter violončelist Gregor Fele, član simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Posvetili se bodo izvedli dveh obsežnejših komornih del: pesnitve Till Eulenspiegel Richarda Straussa v priredbi Franza Hasenöhrla – Vsaj enkrat drugače, op. 28, in priljubljenega in obsežnega Okteta v F-duru, D 803, Franza Schuberta.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila
22:55
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Ponovitev oddaje Glasba 20. stoletja namenjamo dvema klavirskima koncertoma, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušali bomo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 16.03.2023 18:45:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt