Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, pomeni pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, pomeni pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.

Avtor: Tina Ogrin

Pust je dan, ko smo lahko vsaj na videz kdor koli. O njem je pisal tudi Igo Gruden, pesnik in pravnik. Bil je pesnik delavcev, kot zaveden Primorec in ne nazadnje vojni ranjenec je pisal protiitalijanske in narodnoobrambne pesmi, beremo pa lahko tudi njegove z vojno neobremenjene ljubezenske pesmi. In še mladinske: leta 1922 je izšla njegova zbirka Miška osedlana. V njej je objavljena pesem Pust, ki jo interpretira igralka Vesna Jevnikar.

Avtor: Ars

Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, pomeni pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.

Avtor: Tina Ogrin

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Avtor: Ars

Slišali bomo štiri skladbe z albuma, imenovanega KEYS II, nadaljevanje projekta, ki se je rodil že leta 2017. Januarja pred petimi leti se je namreč Miha Renčelj lotil izvajanja posebnega projekta tako, da je od doma živo po Facebooku izvajal klavirske improvizacije, pri tem pa so ga spremljali njegovi sledilci. In tako je po izboru štirih improvizacij nastal album Collestive Keys. Collective Keys II je torej logično nadaljevanje prvega, preden izvemo več o ozadju in nastanku omenjenega albuma, pa povejmo še nekaj o avtorju in izvajalcu del.

Avtor: Alma Kužel

Skladatelj Uroš Krek je v svojih delih pogosto posegal po ljudski tematiki, ki je bila, kot je zapisal muzikolog Dragotin Cvetko, »odraz njegovega doživljajskega sveta in povezana z njegovim duhovnim bistvom.« Ljudsko glasbeno izročilo od Rezije do Porabja je tudi vrsto let zbiral, zapisoval in preučeval. Na ljudske teme je med drugim ustvaril Pet ljudskih pesmi za visoki glas in klavir z naslovi: Trikraljevska, Štiri rožice, Ivek se je ženil, Bejži ftiček in Soldaška.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči.
Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.

Avtor: Ivan Merljak

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajite zgodbe iz preteklosti in tudi sodobne džezovske orkestre.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Stéphane Denève sta na koncertu 9. januarja v Berlinski filharmoniji izvedla Céléphaïs, prvi delo trilogije Mesta Lovecrafta Guillauma, Violinski koncert št. 2 Karola Szymanovskega, Morje Clauda Debussyja in La Valse Maurica Ravela. Solistka je bila violinista Nicola Benedetti.

Avtor: Polona Kovačič

Kar 40 odstotkov svetovne populacije nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji se bomo osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas k poslušanju opusov št. 42, 104 in 92 Johannesa Brahmsa v izvedbi Freiburškega vokalnega ansambla pod vodstvom Wolfganga Schäferja in ob klavirski spremljavi Reinharda Buhrowa.

Avtor: Brigita Rovšek

V štirinajstih nadaljevanjih odkrivamo dramatično pripoved Zorka Jelinčiča, enega izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Jelinčič prebil devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (v Kopru, Rimu, San Gimignanu, Civitavecchii) in obdobje konfinacije v Isernii. S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja. Njegovo intimno izpoved tako skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom. Očetovo pisno zapuščino je njegov sin Dušan prelil v pričevanjsko pripoved in rahločutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča.

Za to delo je avtor Dušan Jelinčič prejel prvo nagrado na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev v obdobju fašističnega preganjanja med obema vojnama. Za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je Dušan Jelinčič prejel nagrado Prešernovega sklada. Iz utemeljitve: "Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca posveča vprašanju preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je izvajala fašistična genocidna politika. (...) Zaradi nazornega etičnega imperativa, ki prerašča individualno sfero in zaobjema kolektivno držo, se roman vključuje v tradicijo slovenskega romana na Tržaškem, ki od konca vojne naprej ustvarja veliki kolektivni tekst, usmerjen v literarizacijo fašistične dobe in druge svetovne vojne. Hkrati pa Jelinčič prenovi tržaško jezikovno paradigmo, ko se oddalji od manieristično dodelanega pisanja in se odloči za neposredno in sproščeno izrekanje, za komunikativni model jezika."

Knjiga je izšla konec leta 2020 pri tržaški založbi Mladika.

Radijsko pripoved sta oblikovala igralca Vladimir Jurc in Matija Rupel pod režijskim vodstvom Suzi Bandi.

Produkcija: RAI - Radio Trst A, 2022.

Avtor: Alen Jelen

Annie je muzikal, ki je nastal po priljubljenem stripu Mala sirota Annie Harolda Graya. Glasbo je napisal Charles Strouse, besedila Martin Charnin, scenarij pa je delo Thomasa Meehana. Muzikal je doživel broadwaysko premiero leta 1977, potem so ga nepretrgano uprizarjali dolgih 6 let. Če ga ne poznate, zagotovo poznate filmsko različico, če pa ne poznate niti te, je čas, da se sprehodimo skozi zgodbo prvega dejanja muzikala Annie. V Združenih državah Amerike se piše leto 1933, čas, ko je bila hrana še prava in ko plastike še niso izumili; to je bilo obdobje, ko je bilo krzno modno in ko so ljudje imeli zelo veliko ničesar. In med te je sodila tudi 11-letna Annie, pa seveda njeni prijatelji Molly, Kate, Tessie, Pepper, July in Duffy, ki so prebivali v sirotišnici. Ko se najmlajša Molly sredi noči zaradi nočne more prebudi, se med prijatelji vname prepir; Annie ga uspe ustaviti. Molly, ki je zaradi nočne more še vedno pretresena, prosi Annie, naj ji prebere pismo njenih staršev. Med branjem pa se Kate, Pepper in Duffy pretvarjajo, da so Annijini starši.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

O kurentih smo navajeni govoriti v množini, prihajajo vsako leto in preganjajo zimo. Zanimivo pa je, da je različic kurenta več tudi v slovenski slovstveni folklori in slovenski literarni, likovni in glasbeni umetnosti. Od kod pravzaprav prihaja kurent, kakšna je razlika ali zveza med kurentom v okviru pustnih šeg in likom kurenta v slovenskih bajkah in pripovedkah? In kako je kurent zakorakal v slovensko literarno umetnost?

Interpreti Boris Ostan, Ljerka Belak, Branko Jordán in Zvone Hribar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režiser Igor Likar.
Urednik in avtor oddaje Matej Juh.
Produkcija 2016.

Avtor: Ars

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin